VSL sodba II Cpg 388/2016

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče tožbeni zahtevek za 28,27 EUR s pripadki zavrnilo (II. točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 99,77 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku osemdnevnega roka dalje do plačila (III. točka izreka).

2Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Zahtevala je tudi povračilo pritožbenih stroškov.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6Tožeča stranka od tožene stranke kot upravnika vtožuje plačilo zapadlih neplačanih zavarovalnih premij iz zavarovalne police št. PR0041657933 z dne 6. 7. 2011 za požarno zavarovanje stanovanjskega bloka na N. 1 v Celju in za strojelomno zavarovanje strojev na istem naslovu (A1). Za odločitev v zadevi je bistveno vprašanje, ali je zavarovalno premijo skladno s prvim odstavkom 929. člena Obligacijskega zakonika (OZ) dolžan plačati upravnik, ki je v zavarovalni pogodbi naveden kot zavarovalec, ali posamezni etažni lastniki, ki so v pogodbi navedeni kot zavarovanci, torej upravičenci zavarovanja.

7Za obravnavano zadevo je odločilno, da vprašanje strank sklenjene pogodbe ni vprašanje materialnega prava, temveč dejansko vprašanje. Gre namreč za dejansko ugotavljanje prave pogodbene volje strank pri sklenitvi pravnega posla in ne za razlago pisne pogodbe.(1) Kljub zapisu na zavarovalni polici (A1), da jo kot zavarovalec sklepa upravnik, zavarovanci pa so etažni lastniki, je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožena stranka sporno zavarovalno pogodbo sklenila v imenu in za račun etažnih lastnikov, zato je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije upravnika tožbeni zahtevek zavrnilo. Na dejansko stanje, kot ga ugotovi sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče v sporih majhne vrednosti vezano, zato pritožbenih navedb, s katerimi tožeča stranka uveljavlja, da je tožena stranka (upravnik) zavarovalno pogodbo sklenila v svojem imenu in za svoj račun, pritožbeno sodišče kot nedovoljenih ni moglo upoštevati (prvi odstavek 458. člena ZPP).

8Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in odločilo, da pogoji za uporabo 929. člena Obligacijskega zakonika niso izpolnjeni. Tožena stranka je namreč zavarovalno pogodbo sklenila kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov (68. člen Stanovanjskega zakona – SZ-1), zato so materialno pravni nosilci pravic in obveznosti iz spornega zavarovalnega razmerja etažni lastniki (71. člen SZ-1). V takem primeru pa je upravnikova obveznost zgolj, da zapadle denarne obveznosti iz zavarovalne pogodbe, brez odlašanja izpolni glede na prejeta plačila od vsakega posameznega etažnega lastnika (prvi odstavek 71. člena SZ-1), kar v konkretnem primer ni bilo sporno. Ker tožena stranka materialno pravno ni zavezana za plačilo zavarovalnih premij, je sodišče prve stopnje pravilno zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije tožbeni zahtevek zavrnilo.

9Pritožbeno sodišče tudi ni našlo pritožbenih razlogov, na katere pazi ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo v skladu s 353. členom ZPP potrdilo.

10Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Sklep VS RS, III Ips 123/2014 z dne 29. 3. 2016.