VSL sklep IV Cpg 1595/2015

Pritožbe se zavrnejo in se v izpodbijanem delu (glede razveljavitve sklepa Srg 2014/34872 z dne 12. 8. 2014 in zavrnitve predloga za vpis sprememb zastopnika, poslovnega naslova, ustanovitelja in akta o ustanovitvi) potrdi sklep registrskega sodišča.

1Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče ugodilo pritožbi A. A. in ostalih in razveljavilo sklep istega sodišča Srg 2014/34872 z dne 12. 8. 2014, s katerim je sodišče ugodilo predlogu za vpis sprememb pri subjektu vpisa in v sodni register vpisalo spremembo zastopnika, poslovnega naslova, ustanovitelja in akta o ustanovitvi, predlog za vpis navedenih sprememb pa zavrnilo. Pritožbo Urada RS za intelektualno lastnino zoper sklep Srg 2014/34872 z dne 12. 8. 2014 je zavrglo.

2Zoper navedeni sklep so se pravočasno pritožili B. B., C. C. in D. D., uveljavljali pa so vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg in smiselno predlagali, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da vzdrži v veljavi sklep o vpisu sprememb pri subjektu vpisa Srg 2014/53269 z dne 12. 12. 2014 oziroma sklep Srg 2014/34872 z dne 12. 8. 2014.

3Pritožbe niso utemeljene.

4Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožnikoma B. B. in C. C., da je A. A. mogoče priznati pravni interes za pritožbo le v zvezi z vpisom spremembe zastopnika zavoda, v preostalem delu pa niti njemu, niti ostalim pritožnikom ne. Že v sklepu IV Cpg 401/2015 z dne 1. 7. 2015 je pritožbeno sodišče obširno obrazložilo, zakaj je pritožnikom treba priznati pravni interes. Na razloge v 6. in 7. točki obrazložitve tega sklepa se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje, glede A. A. dodaja le, da je kot zastopnik zavoda po drugem odstavku 31. člena Zakona o zavodih (v nadaljevanju ZZ) zadolžen za organiziranje in vodenje dela in poslovanja zavoda, predstavljanje in zastopanje zavoda ter odgovoren za zakonitost dela zavoda in se prav z opozarjanjem na morebitno nezakonitost predlaganih vpisov sprememb v sodni register lahko izogne svoji odškodninski odgovornosti proti Zavodu AIPA.

5V predmetnem registrskem postopku se je spričo vlaganja pritožb in odgovorov nanje nabralo precej trditvenega in dokaznega gradiva. Ker je predmetni registrski postopek postal kontradiktoren šele v pritožbeni fazi, je zato ob smiselni uporabi drugega odstavka 362. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg registrsko sodišče imelo podlago za obravnavanje tudi tega gradiva ob ponovnem odločanju o pritožbi A. A. in ostalih. Drugačno pritožbeno stališče B. B. in C. C. zato ni utemeljeno.

6Za pravilno razumevanje vloge in pristojnosti ustanoviteljev Zavoda AIPA je treba najprej pojasniti genezo nastanka Zavoda AIPA kot kolektivne organizacije po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). ZASP ne opredeljuje posebne statusno pravne oblike kolektivne organizacije. Po prvem odstavku 146. člena ZASP so kolektivne organizacije pravne osebe, ki na podlagi dovoljenja pristojnega organa nepridobitno in kot edino dejavnost na podlagi pooblastila avtorja oziroma ZASP v svojem imenu in za račun avtorjev opravljajo v 1. do 8. točki navedene naloge. Pravna oseba pa zavod postane z vpisom v sodni register. Subjekt vpisa je ustanovljen v statusnopravni obliki zavoda po 12. členu ZZ. Pritožbeno sodišče je že v sklepu IV Cpg 401/2015 pojasnilo, da je registrsko sodišče ob vpisu Zavoda AIPA v sodni register kot akt o ustanovitvi očitno presodilo listino, poimenovano „statut“ z dne 22. 6. 2007. Z vpisom v sodni register seveda subjekt vpisa še ni pridobil statusa kolektivne organizacije. Tak status je pridobil šele z izdajo dovoljenja UIL, kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, izdanem dne 6. 2. 2012. Da je lahko status kolektivne organizacije subjekt vpisa pridobil, pa je moral predložiti statut, ki določa organe upravljanja avtorskih pravic in njihova pooblastila (prvi odstavek 148. člena ZASP), in ki mora biti v skladu z določbami ZASP (primerjaj 1. točko prvega odstavka 149. člena ZASP). Iz 146. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 148. člena ZASP nedvomno izhaja, da mora statut kolektivne organizacije predvideti tako upravljalsko strukturo, da je njeno upravljanje v rokah avtorjev, ki so organizacijo pooblastili, da v svojem imenu in za njihov račun upravlja z njihovimi pravicami. S takim statutom in z dovoljenjem UIL pridobljenim statusom Zavoda AIPA kot kolektivne organizacije pa so ustanovitelji izgubili upravljalska upravičenja. Nanje se ne morejo sklicevati z uporabo določb ZZ, saj ta v 6. členu določa uporabo določb ZZ, če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena. Tak poseben zakon pa je v obravnavanem primeru glede na zgoraj obrazloženo ZASP. Sicer pa so imeli ustanovitelji ob izdaji dovoljenja UIL, ki je rezultirala v pridobitvi statusa Zavoda AIPA kot kolektivne organizacije možnost po 150. členu ZASP sprožiti upravni spor s tožbo in v njej uveljavljati tudi morebitne nepravilnosti v postopku sprejema statuta zavoda, ki je bil podlaga za izdajo dovoljenja UIL. Če te možnosti pritožniki niso izkoristili, se niti pritožnika B. B. in C. C. v tem postopku ne moreta sklicevati na nezakonito pridobljeno dovoljenje UIL, ker naj bi temeljilo na nezakonito sprejeti spremembi statuta, niti pritožnik D. D. s pritožbenim stališčem, da je registrsko sodišče kršilo 69. člen Ustave, ker ga je z izpodbijanim sklepom protiustavno razlastilo njegovih ustanoviteljskih pravic.

7V smislu ZASP skladen statut Zavoda AIPA kot akt, s katerim se uredi notranja organizacijska in upravljalska struktura zavoda je zato statut temeljni ustanovitveni akt za pridobitev statusa kolektivne organizacije. Tega pa je pridobil subjekt vpisa z izdajo dovoljenja. Drugače povedano: če je temeljni ustanovitveni akt subjekta vpisa akt o ustanovitvi zavoda (8. člen v zvezi z 12. členom ZZ), je temeljni ustanovitveni akt za pridobitev statusa zavoda kot kolektivne organizacije z določbami ZASP usklajen statut zavoda. V tem smislu je treba razumeti tudi po pritožniku D. D. grajano stališče pritožbenega sodišča, da je ustanovitveni akt kolektivne organizacije njen statut. Subjekt vpisa je še vedno pravna oseba, vpisana v sodni register kot zavod na podlagi akta o ustanovitvi, medtem ko se posebno podeljeni mu status kolektivne organizacije v sodni register ne vpisuje. Zato je odveč pritožbeno izražena dilema o trenutku ustanovitve pravne osebe. Subjekt vpisa je pravno sposobnost pridobil z vpisom v sodni register, kot izhaja iz poslovnega registra na spletnih straneh AJPES-a dne 31. 12. 2007.

8Ker se s statutom zavoda ureja organizacijska in upravljalska struktura zavoda (45. in 47. člen ZZ), ta pa je od vpisa Zavoda AIPA do sporne skupščine ustanoviteljev dne 15. 7. 2014, doživel številne spremembe zlasti glede upravljalskih pristojnosti, je bilo dolžno registrsko sodišče pri presoji, ali so bile predlogu za vpis v sodni register priložene listine izdane v predpisanem postopku. Zato je pravilno presojalo v času izdaje predloženih listin veljaven statut subjekta vpisa. Pritožbeno sodišče je namreč že v sklepu IV Cpg 401/2015 opozorilo, da določb statuta ni mogoče spreminjati z naknadno (po več letih že ustanovljenem zavodu) sprejetim aktom o ustanovitvi, pač pa le po predpisanem postopku, ki velja za sprejem oziroma spremembo statuta Zavoda AIPA. Zmotno je namreč pritožbeno stališče, da so bili ustanovitelji Zavoda AIPA upravičeni s sprejemom novega akta o ustanovitvi zavoda sanirati pomanjkljivosti oziroma zatrjevane nepravilnosti pri vpisu zavoda v sodni register in to po več kot šestih letih od vpisa, ker z ustanovitvenim aktom sodišče ob registraciji oziroma vpisu Zavoda AIPA ni razpolagalo. Za tak primer je v 41. členu ZSReg namreč predvidena tožba za ugotovitev ničnosti vpisa. Po citiranem določilu se namreč taka tožba lahko vloži, če je bil vpis opravljen na podlagi lažne ali neveljavne listine, če so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnični podatki, če je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku, če je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register ali če obstajajo drugi v zakonu določeni razlogi. Vendar taka tožba ni več dopustna, če pretečejo tri leta od vpisa.

9Registrsko sodišče mora pri presoji utemeljenosti predlaganih vpisov po prvem odstavku 34. člena ZSReg preizkusiti tudi, ali so predlogu priložene listine izdane v predpisanem postopku, pri čemer pristojne organe odločanja o posameznih zadevah, ki so tudi predmet vpisa v sodni register določa statut zavoda (45. člen ZZ). Pri tem je ugotovilo, da so ustanovitelji C. C., E., F. in G. že v letu 2011 prostovoljno izstopili kot ustanovitelji subjekta vpisa in svoje podpisane izstopne izjave tudi overili pri notarki dne 25. 3. 2011, zato E. tudi ni mogel s pogodbo o prenosu ustanoviteljskih pravic dne 12. 7. 2013 le-te prenesti na B. B., ker jih tedaj ni več imel. Pravilen je zato zaključek registrskega sodišča, da pogodba o prenosu ustanoviteljskih pravic nima pravnih učinkov (35. člen OZ). Nerelevantno je pri tem pritožbeno stališče B. B. in C. C., da je bil prenos ustanoviteljskih pravic E. veljaven, ker je E. še vedno kot ustanovitelj vpisan v sodni register in ker izjave ustanoviteljev o odpovedi ustanoviteljskim pravicam niso bile izvedene v sodnem registru. Pritožniki B. B. in C. C. se neutemeljeno sklicujeta tudi na določbo dokumenta, da sklepa začneta učinkovati z dnem, ko ga podpišejo in svoje podpise overijo vsi izstopajoči oziroma vstopajoči ustanovitelji, za datum vstopa in izstopa pa se šteje datum zadnjega overjenega podpisa kateregakoli od podpisnikov, dokumenta pa niso podpisali vsi ustanovitelji. Po presoji pritožbenega sodišča pravice do izstopa ustanovitelja ni mogoče omejevati oziroma se ji ni mogoče vnaprej odreči in je določba, ki pravico do izstopa ustanovitelja omejuje s podpisom vseh ustanoviteljev nična. Tudi po določbi 333. člena OZ velja, da trajno pogodbeno razmerje vsaka stranka lahko prekine z odpovedjo, v obravnavanem primeru torej z izjavo o izstopu. Overjene izjave o izstopu ustanoviteljev C. C., E., F. in G. so zato veljavne in upoštevne, torej so navedeni ustanovitelji iz subjekta vpisa izstopili že v letu 2011, kot pravilno ugotavlja registrsko sodišče. Čim pa je tako, tudi niso mogli v letu 2014 kot ustanovitelji (namesto E. pa B. B.) sprejemati sklepov o spremembi akta o ustanovitvi, niti sklepa o spremembi zastopnika. Ker pa pristojnosti organov zavoda določa statut zavoda, kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev registrskega sodišča pa tudi po statutu subjekta vpisa z dne 11. 12. 2012 subjekt vpisa upravlja svet zavoda, ki odloča tudi o imenovanju in razrešitvi direktorja ter je pristojen za oblikovanje predloga sprememb in za usklajevanje statuta ter drugih splošnih aktov, o spremembah statuta pa odločijo skupščine soavtorjev, izvajalcev in producentov, je pravilen nadaljnji zaključek registrskega sodišča, da listine, priložene predlogu za vpis sprememb v sodni register (pogodba o prenosu ustanoviteljskih pravic E. na B. B. in sklep skupščine ustanoviteljev Zavoda AIPA z dne 15. 7. 2014) niso bile izdane v predpisanem postopku (3. točka prvega odstavka 34. člena ZSReg).

10Neutemeljen je pritožbeni očitek registrskemu sodišču, da se je po nepotrebnem ukvarjalo z razmerji med ustanovitelji subjekta vpisa in presojalo skladnost spremenjenega akta o ustanovitvi z določbami ZASP. Registrsko sodišče je v okviru uradnega preizkusa po 34. členu ZSReg namreč moralo presojati statut subjekta vpisa prav zaradi preizkusa, ali so bile predlogu za vpis sprememb v sodni register priložene listine izdane v predpisanem postopku. Tega in pristojne organe za odločanje pa, kot že večkrat omenjeno, opredeljuje statut zavoda, ki ga z enostranskimi aktivnostmi ustanoviteljev s spremembo akta o ustanovitvi v že ustanovljenem in delujočem zavodu ni mogoče preprosto ignorirati.

11Že je bilo v sklepu IV Cpg 401/2015 razloženo, da po razveljavitvi sklepa registrskega sodišča po pritožbenem sodišču registrsko sodišče takega razveljavitvenega sklepa ne posvedoči v sodnem registru z izbrisom opravljenih vpisov. Vpise v sodni register po odločitvi pritožbenega sodišča opravi registrsko sodišče po izrecni določbi drugega in tretjega odstavka 40. člena ZSReg le, kadar pritožbeno sodišče o zadevi meritorno odloči in spremeni sklep registrskega sodišča. V predmetni zadevi pa je bilo s predhodnim vpisom že vzpostavljeno registrsko stanje, kakršno je bilo pred vpisom po sklepu Srg 2014/34872 z dne 12. 8. 2014, zato registrskemu sodišču kljub razveljavitvi tega sklepa in zavrnitvi predloga za vpis sprememb ni preostalo drugega kot ohranitev že vpisanega registrskega stanja, kakršno bi moralo biti vzpostavljeno šele z izdajo izpodbijanega sklepa. Ker predhodni vpis (po sklepu Srg 2014/55142 z dne 16. 12. 2014) ni predmet pritožbenega preizkusa, se pritožbeno sodišče tudi ne opredeljuje do pravilnosti vpisa po sklepu z dne 16. 12. 2014.

12Pritožbeno sodišče je presojalo tiste pritožbene navedbe, ki so bile odločilne za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg).

13Ker so se izrecno uveljavljani relevantni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg), je pritožbeno sodišče neutemeljene pritožbe zavrnilo in potrdilo sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).