150. člen ZASP

Z vpisom v sodni register subjekt vpisa še ni pridobil statusa kolektivne organizacije. Tak status je pridobil šele z izdajo dovoljenja UIL, kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, izdanem dne 6. 2. 2012. Da je lahko status kolektivne organizacije subjekt vpisa pridobil, pa je moral predložiti statut, ki določa organe upravljanja avtorskih pravic in njihova pooblastila, in ki mora biti v skladu z določbami ZASP. Iz 146. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 148. člena ZASP nedvomno izhaja, da mora statut kolektivne organizacije predvideti tako upravljalsko strukturo, da je njeno upravljanje v rokah avtorjev, ki so organizacijo pooblastili, da v svojem imenu in za njihov račun upravlja z njihovimi pravicami. S takim statutom in z dovoljenjem UIL pridobljenim statusom Zavoda AIPA kot kolektivne organizacije pa so ustanovitelji izgubili upravljalska upravičenja. Nanje se ne morejo sklicevati z uporabo določb ZZ, saj ta v 6. členu določa uporabo določb ZZ, če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena. Tak poseben zakon pa je v obravnavanem primeru glede na zgoraj obrazloženo ZASP. Status kolektivne organizacije

Litispendenca (oziroma odsotnost litispendence) je procesna predpostavka, od katere je odvisna dopustnost vloge. Če upravni organ ugotovi, da je že začet upravni postopek o isti upravni stvari, kasnejšo vlogo zavrže, ne da bi se spuščal v vprašanje njene utemeljenosti. Sodišče se z upravnim organom strinja, da ZASP ne pozna posebnega zahtevka o spremembi začasnega dovoljenja za kolektivno upravljanje v stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje.

Po presoji Vrhovnega sodišča določba 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP ni podlaga za priznanje pravnega interesa za udeležbo v postopku izdaje dovoljenja po 149. členu ZASP kolektivni organizaciji, ki je imetnica začasnega dovoljenja na podlagi prehodne določbe tretjega odstavka 189. člena ZASP. Po citirani določbi (189. člen) lahko Urad namreč začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje določenih pravic izda pravni osebi, ki ne izpolnjuje pogojev iz 149. člena tega zakona, če se v enem letu od uveljavitve ZASP ne ustanovijo ustrezne kolektivne organizacije, v začasnem dovoljenju pa določi rok in pogoje za začasno kolektivno uveljavljanje pravic. Določba 3. točke prvega odstavka 149. člena ZASP pa se po presoji Vrhovnega sodišča nanaša samo na že izdana „trajna“ dovoljenja, izdana na podlagi določb 146. do 150. člena ZASP.