12. člen ZZ

Tožena stranka se je s Pogodbo zavezala k sofinanciranju projekta tožeče stranke, s tem pa je nase prevzela pogodbeno obveznost, da financiranje tudi izvede. Ne glede na to, da sta pogodbo sklenila dva subjekta javnega prava, da gre za financiranje, ki ga je tožena stranka kot občina dolžna zagotavljati skladno z določbo 82. člena ZOFVI in da se financiranje izvaja iz občinskih proračunskih sredstev, to ne pomeni, da neizpolnitev sprejetih pogodbenih zavez tožene stranke nima za posledico njene civilne odgovornosti. Če je torej tožeča stranka svojo pogodbeno obveznost izpolnila, jo realizirala, jo je dolžna tudi tožena stranka. Sodišče izvede v dokaznem postopku tiste dokaze, ki služijo dokazovanju pravnorelevantnih dejstev za odločitev o tožbenem zahtevku oziroma povedano drugače zavrne izvedbo tistih dokazov, ki ne služijo za dokazovanje pravnorelevantnih dejstev za odločitev o tožbenem zahtevku ali če izvedba ni potrebna, ker je določeno dejstvo že brez tega dokaza potrjeno. Pavšalno prerekanje je bilo povsem neutemeljeno, saj se dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).

Z vpisom v sodni register subjekt vpisa še ni pridobil statusa kolektivne organizacije. Tak status je pridobil šele z izdajo dovoljenja UIL, kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, izdanem dne 6. 2. 2012. Da je lahko status kolektivne organizacije subjekt vpisa pridobil, pa je moral predložiti statut, ki določa organe upravljanja avtorskih pravic in njihova pooblastila, in ki mora biti v skladu z določbami ZASP. Iz 146. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 148. člena ZASP nedvomno izhaja, da mora statut kolektivne organizacije predvideti tako upravljalsko strukturo, da je njeno upravljanje v rokah avtorjev, ki so organizacijo pooblastili, da v svojem imenu in za njihov račun upravlja z njihovimi pravicami. S takim statutom in z dovoljenjem UIL pridobljenim statusom Zavoda AIPA kot kolektivne organizacije pa so ustanovitelji izgubili upravljalska upravičenja. Nanje se ne morejo sklicevati z uporabo določb ZZ, saj ta v 6. členu določa uporabo določb ZZ, če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena. Tak poseben zakon pa je v obravnavanem primeru glede na zgoraj obrazloženo ZASP. Status kolektivne organizacije

Ko registrsko sodišče odloča o vpisu predlaganih sprememb v sodni register vpisanih podatkov, mora skladno s 1. odstavkom 34. člena ZSReg ugotoviti tudi, ali izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, ali listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, ali so bile listine izdane v predpisanem postopku in ali so izpolnjenje druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon. Prav s pritožbo zoper vpis pa pritožniki opozarjajo na to, da odločitve za predlagani vpis sprememb v sodni register (posledično pa tudi listine, ki so bile priložene predlogu) niso bile sprejete in izdane v predpisanem postopku glede na določbe Statuta Zavoda A. in v njem določenih pristojnosti organov zavoda. Pred vložitvijo obravnavanega predloga za vpis sprememb je bil v sodnem registru vpisan kot zastopnik zavoda N. N., ki je v tem svojstvu zadolžen za zakonitost dela zavoda, zato mu je v tem svojstvu treba priznati pravni interes za pritožbo, v kateri opozarja prav na kršitev predpisanega postopka sprejema sprememb, predlaganih za vpis v sodni register. V zvezi s tem vprašanjem pa se logično izpostavlja tudi vprašanje p

Inženirska akademija Slovenije je po 1. členu Zakona o inženirski akademiji Slovenije (v nadaljevanju ZIAS) opredeljena kot nacionalna institucija in po 1. odstavku 2. člena ZIAS kot pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo, ki jih določajo zakon ter podzakonski predpisi, ki urejajo javne zavode, ta zakon in statut IAS. ZIAS torej v citiranem določilu govori o pravicah, obveznostih in odgovornosti IAS. Nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti pa je lahko pravna oseba tedaj, ko pridobi pravno sposobnost, to pa je odvisno od načina nastanka pravne osebe. Citirano določilo ZIAS z uporabo določb zakona in podzakonskih predpisov, ki urejajo javne zavode, torej ureja obseg pravic, obveznosti in odgovornosti IAS potem, ko je slednja že pridobila svojo pravno subjektiviteto, torej ko je kot pravna oseba že nastala.

Pritožnik zmotno meni, da je avtomatizem imenovanje vršilca dolžnosti direktorja po 15. členu Akta določen le v primeru, ko nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran, torej ko niti svet zavoda ni izbral nobenega kanditata. Toda tako ZZ, kot tudi Akt govorita o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja. To pa pomeni, da morata biti izpolnjeni obe fazi postopka imenovanja, tako izbira kandidata, kot tudi soglasje ustanovitelja. Neizbira kandidata zato lahko pomeni le njegovo neimenovanje za direktorja. Sicer pa niti 37. člen ZZ ne določa, da je za vršilca dolžnosti direktorja lahko imenovan v razpisnem postopku po svetu zavoda izbran kandidat, ki nima soglasja ustanovitelja zavoda.

Javni zavod (zdravstveni dom) kot pravna oseba odgovarja tudi za obveznosti iz naslova investicij, ustanovitelj pa je za te obveznosti odgovoren poleg njega.