VSRS Sodba X Ips 266/2013

I. Reviziji se ugodi in se sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1646/2012-7 z dne 18. 6. 2013 spremeni tako, da se tožbi ugodi, in se odločba Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, št. 700-26/2011/9 z dne 21. 9. 2012, odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške revizijskega postopka v višini 11.919,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

1Z v uvodu tega sklepa navedeno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke, št. 700-26/2011/9 z dne 21. 9. 2012, izdano po uradni dolžnosti (v obnovljenem postopku), s katero je bil delno odpravljen sklep (pravilno bi moral biti poimenovan odločba), št. 54451-4/2010-34 z dne 30. 7. 2010, popravljen s sklepom o popravi očitne pomote, št. 54451-4/2010-39 z dne 3. 8. 2010 (v nadaljevanju sklep o izboru), in sicer je bila odpravljena 2. točka izreka (1. točka izreka odločbe), tožeči stranki odobreno sofinanciranje tam navedene operacije iz sredstev ESRR v 100 % deležu upravičenih stroškov, in sicer v višini 7,473.325,00 EUR (2. točka izreka odločbe), odločeno, da je tožeča stranka dolžna razliko med že izplačanimi sredstvi po sklepu o izboru v višini 9,386.149,00 EUR ter v postopku obnove ugotovljeno višino upravičenih stroškov v znesku 7,473.325,00 EUR, v višini 1,912.824,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi vrniti v proračun RS v roku 15 dni od dokončnosti te odločbe (3. točka izreka odločbe), ter ugotovljeno, da v tem postopku niso nastali posebni stroški (4. točka izreka odločbe).

2Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrdilo odločitvi upravnega organa ter njenim razlogom, opredelilo pa se je tudi do tožbenih navedb.

3Zoper izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s 1. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, uveljavlja pa oba revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi, oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, oziroma še podrejeno, da izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev stroškov revizijskega postopka.

4Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo zavrne.

K I. točki izreka:

5Revizija je utemeljena.

6Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Ker je bila z izpodbijano odločbo revidentki med drugim naložena obveznost vračila razlike med že izplačanimi sredstvi po sklepu o izboru ter v postopku obnove ugotovljeno višino upravičenih stroškov v višini 1,912.824,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi v proračun RS, kar revidentka izpodbija, je pogoj za dovoljenost revizije izpolnjen.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije.

8V obravnavani zadevi je predmet presoje odločba tožene stranke, izdana v obnovljenem postopku na podlagi predhodnega sklepa tožene stranke o obnovi postopka, št. 700-26/2011/7 z dne 6. 8. 2012 (v nadaljevanju sklep o obnovi), in sicer iz razloga po 5. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker je bila za revidentko izdana ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb.

9Po izdaji odločbe v obnovljenem postopku, izpodbijane v tem upravnem sporu, in tudi po izdaji sodbe sodišča prve stopnje v tej zadevi, je sodišče prve stopnje v zadevi I U 575/2015 glede sklepa o obnovi (v novem sojenju na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 265/2013 z dne 17. 3. 2015) revidentkini tožbi s sodbo I U 575/2015-30 z dne 7. 7. 2015 ugodilo, sklep o obnovi odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, kar vse izhaja iz listin v sodnem spisu.

10Glede na stanje stvari v konkretni zadevi (obstoj pravnomočne odločbe, izdane v obnovljenem postopku, in pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje v zvezi s to odločbo, ob hkrati pravnomočno odpravljenem sklepu o obnovi postopka) je Vrhovno sodišče zaradi zagotovitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in sodnega varstva (23. člen Ustave RS) reviziji moralo ugoditi, izpodbijano pravnomočno sodbo je spremenilo tako, da je tožbi ugodilo ter odpravilo odločbo tožene stranke, izdano v obnovljenem postopku. Glede na določbe 268. člena in 270. člena ZUP se namreč odločba izda v obnovljenem postopku le na podlagi sklepa oziroma odločbe o uvedbi oziroma dovolitvi obnove, ta pa je bil s (sicer kasnejšo) sodbo prvostopenjskega sodišča, kot že navedeno, pravnomočno odpravljen. Postopek se mora zato v celoti vrniti v stanje pred izdajo izpodbijanega upravnega akta in revidentke posledice odločbe, izdane v obnovljenem postopku, ne smejo zadeti, do česar bi v primeru, da v tem upravnem sporu izpodbijana sodba ne bi bila spremenjena (oziroma razveljavljena), lahko prišlo.

11Ne glede na to, da prvostopenjskemu sodišču pri vsebinski obravnavi izpodbijane odločbe ni mogoče očitati napačne uporabe materialnega prava (saj Vrhovno sodišče vsebinske presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe ni (moglo) opravilo), je upoštevaje procesno situacijo v obravnavani zadevi na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 odločilo tako, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe.

K II. točki izreka:

12Revidentka je z revizijo uspela. Ker je Vrhovno sodišče prvostopenjsko sodbo spremenilo, tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke, je na podlagi določb prvega odstavka 154. člena, prvega odstavka 163. člena in drugega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 odločilo tudi o stroških revizijskega postopka. Ti so v skladu s prehodno določbo drugega odstavka 20. člena Odvetniške tarife(1) odmerjeni na podlagi 12. člena in tretjega odstavka 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT). Na podlagi tar. št. 3300 (količnik 2,0) je treba revidentki ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta (1,912.824,00 EUR) priznati 3.950,00 EUR (2 x 1.975,00 EUR) nagrade za postopek z revizijo, povečane za 5.800,00 EUR (100,00 EUR za vsakih začetih 50.000,00 EUR nad 500.000,00 EUR po 12. členu ZOdvT in količnik 2,0), pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002) ter 22 % DDV (2.149,40 EUR) od nagrade in izdatkov (tar. št. 6007). Tožena stranka je tako dolžna revidentki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 11.919,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila. Pavšalnega zneska za izdelavo in izročitev dokumentov Vrhovno sodišče revidentki ni priznalo, saj teh stroškov ni obrazložila niti ni navedla števila strani, ki naj bi bilo podlaga za izračunavanje nagrade (tar. št. 6000).

----

(1) Ur. l. RS, št. 2/2015 z dne 9. 1. 2015.