VSL sklep Cst 606/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom K. d. o. o. (1. točka izreka), za upravitelja imenovalo B. S. (2. točka izreka) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki: O. o. p., d. o. o. (3. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila družbenika dolžnika Š. K. in B. K. „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3V odgovorih na pritožbo sta predlagatelj D. d. d. in upravitelj predlagala zavrnitev pritožbe ko neutemeljene.

4Pritožba ni utemeljena.

5Kot izhaja iz vročilnice (pri redni št. 5), je bil dolžniku pravilno vročen upnikov predlog za začetek stečajnega postopka in poziv dolžniku, naj se o predlogu izjavi z opozorilom na pravne posledice iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP. Ker glede vročanja sodnih pisanj v predhodnem stečajnem postopku v ZFPPIPP ni posebnih določb, se zanj smiselno uporabljajo določbe ZPP (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP).

6Navedeno sodno pisanje je bilo dolžniku vročeno na naslov „T.“, ki je vpisan v sodni register (tretji odstavek 139. člena ZPP). Ker na navedenem naslovu poštar ni našel nobene od oseb iz 133. člena ZPP, kateri bi lahko izročil sodno pisanje, je postopal po tretjem odstavku 142. člena ZPP in v hišnem predalčniku pustil naslovniku obvestilo, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena po preteku tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti sodno pisanje v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika, če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, pa se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz tretjega odstavka 142. člena ZPP opozoriti.

7Iz vročilnice izhaja, da dolžnik po dne 6.10.2014 puščenem obvestilu v hišnem predalčniku v 15 dnevnem roku pisanja na pošti ni dvignil, ker pa je bil hišni predalčnik neuporaben, je pošta pisanje vrnila sodišču. Tudi iz upraviteljevega odgovora na pritožbo izhaja, da je obvestilo o prispeli poštni pošiljki našel ob prevzemu poštnega nabiralnika stečajnega dolžnika, ki je bil popolnoma natlačen z vsemi obvestili in neprevzeto pošto, zaradi česar vročevalec po preteku 15 dnevnega roka sodnega pisanja zaradi obsežnosti le-tega ni mogel pustiti v navedenem nabiralniku. Navedeno pojasnjuje tudi obvestilo pošte o neuporabnosti hišnega predalčnika in njeno vrnitev sodnega pisanja sodišču.

8Tako se pokaže, da je bil upnikov predlog za začetek stečajnega postopka vključno s pozivom sodišča dolžniku, da se o njem izjavi in opozorilom na pravne posledice iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP pravilno vročen skladno s 142. členom ZPP. Tudi za pravne osebe namreč veljajo pravila o osebnem vročanju sodnih pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP, kamor po prvem odstavku 121. člena ZFPPIPP sodi tudi predlog upnika za začetek stečajnega postopka zoper dolžnika. Jasno stališče o uporabi pravil ZPP o osebnem vročanju pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP tudi za pravne osebe je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v odločbah II Ips 782/2008, II Ips 13/2010. Pritožnika zato neutemeljeno smiselno prvostopenjskemu sodišču očitata bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ki je podana, če stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja, sklicujoč se na nepravilno vročitev, ki bi morala biti po njunem stališču opravljena po 141. členu ZPP.

9Pritožnika ne izpodbijata prenosa terjatev N. d. d. iz pogodb o dolgoročnem kreditu št. 87003/49 in št. 28012/92 na D. d. d. kot predlagatelja začetka stečajnega postopka, ker pa sta skupaj z dolžnikom zoper N. d. d. vložila tožbo, s katero uveljavljata ničnost navedenih pogodb, pa menita, da dolžnik po nični pogodbi ne more imeti nobene obveznosti do upnika, posledično pa ne more biti podana aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za uvedbo (pravilno začetek) stečajnega postopka.

10Navedeno pritožbeno stališče je materialno pravno zmotno. Pritožnika namreč ne zatrjujeta, da je bilo o tožbi na ničnost pogodb že pravnomočno odločeno, niti da N. d. d. kot kreditodajalec svoje obveznosti iz navedenih kreditnih pogodb ni izpolnil. Vse dokler s sodno odločbo ne bo odločeno o tožbi na ničnost kreditnih pogodb, terjatev upnika iz razvezanih pogodb, od katerih je sicer kreditodajalec zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti dolžnika odstopil že v letu 2010, obstaja na podlagi drugega odstavka 111. člena OZ in je zaenkrat verjetno izkazana, kot tudi okoliščina, da dolžnik s plačilom terjatve zamuja več kot dva meseca. Že verjetnost obstoja terjatve in zamude z njenim plačilom pa po 3. točki 231. člena ZFPPIPP zadostuje za procesno legitimacijo upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka zoper dolžnika. Zmotno pa je tudi pritožbeno stališče, da dolžnik po nični pogodbi ne more imeti nobene obveznosti do upnika. Nična pogodba sicer res nima pravnega učinka in nobena od strank nima izpolnitvene obveznosti iz take pogodbe. Vendar ima stranka, ki je pogodbo že izpolnila, skladno s prvim odstavkom 87. člena OZ kondikcijski zahtevek po pravilih o neupravičeni pridobitvi. Ob povedanem se izkaže kot neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na neobstoj predlagateljeve terjatve zaradi sodnega uveljavljanja ničnosti kreditnih pogodb.

11Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da niso podani razlogi za uvedbo (pravilno začetek) stečajnega postopka, ker stečajni dolžnik drugih upnikov nima. ZFPPIPP možnosti začetka stečajnega postopka ne pogojuje z obstojem večih upnikov dolžnika, kar posledično pomeni, da je možno postopek začeti tudi v primeru, če ima dolžnik le enega upnika.

12Pritožnika pa s pavšalnimi pritožbenimi trditvami, da dolžnik ne posluje, ker je N. d. d. samovoljno blokirala transakcijski račun dolžnika in da ima dolžnik nepremično premoženje, tudi ne moreta izpodbiti predlagateljevih obsežnih trditev o dejstvih, ki kažejo na obstoj insolventnosti dolžnika, tako dolžnikove trajnejše nelikvidnosti (ki jo je predlagatelj gradil na zakonski domnevi iz prve in druge alinee 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP), ter dolžnikove dolgoročne plačilne nesposobnosti (ki jo je predlagatelj gradil na zakonski domnevi iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP).

13Ker so se pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).