VSL sklep II Cp 2441/2014

Pritožbama se ugodi in se sklep o dedovanju razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Zapuščinsko sodišče je odločilo o dedovanja zapuščine, v katero med drugim sodijo tudi nepremičnine in stroji, ki tvorijo zaščiteno kmetijo. Dedovanje je izvedeno na podlagi oporoke. Sin F. se je v dogovoru z zapustnico odpovedal dedovanju, zato ni dedoval. Sin M. je dedoval parc. št. 1257 k. o. X, 3/16 parc. št. 63/1 k. o. Y in ¼ vrednostnih papirjev. Vse ostalo premoženje, vključno z zaščiteno kmetijo, je dedoval R., ki je v roku petih let od pravnomočnosti sklepa o dedovanju sodediču M. dolžan izplačati 82.153,15 EUR. Na premoženju, ki ga je podedoval R., se za čas do popolnega izplačila denarnega zneska vknjiži zastavna pravica za terjatev v višini 82.153,15 EUR. Odrejeno je, da se na osnovi sklepa vknjiži lastninska pravica in vrednostni papirji prenesejo oz. izplačajo v korist dedičev.

2Pritožujeta se dediča M. in R.

3Dedič M. uveljavlja dva pritožbena razloga: nepravilno ugotovitev dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa o dedovanju tako, da se pripadajoči mu denarni znesek poviša na 91.224,56 EUR, določi obrestovanje in valorizacija tega zneska ter v njegovo korist vknjiži zastavna pravica pri nepremičninah, ki jih je podedoval R. Podredno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da je višina nujnega dednega deleža napačno ugotovljena. Znesek, do katerega je upravičen, je izračunan samo iz vrednosti zaščitene kmetije, ne pa iz vrednosti celotne zapuščine, kakor bi bilo pravilno. Ob upoštevanju, da znaša vrednost celotne zapuščine 419.908,93 EUR, in da znaša nujni dedni delež ¼ zapuščine, mu pripada 104.977,23 EUR in ne le 95.905,82 EUR. Upoštevajoč, da je podedoval parc. št. 1257 k. o. X v vrednosti 6.241,69 EUR in ¼ zapustničinega solastninskega deleža pac. št. 63/1 k. o. Y v vrednosti 7.299,78 EUR ter ¼ vrednostnih papirjev v vrednosti 211,20 EUR, je upravičen do izplačila 91.224,56 EUR. Opozarja na določilo 15. čl. ZDKG, ki določa, da se plačilo vsako leto revalorizira po temeljni obrestni meri. Izpodbijani sklep je pomanjkljiv, ker revalorizacije ne določa. Pomanjkljiv je tudi zato, ker ne določa, da se zastavna pravica po uradni dolžnosti vknjiži v zemljiški knjigi. Opozarja na 46. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki tako vknjižbo predvideva po uradni dolžnosti.

4Dedič R. sklep o dedovanju ocenjuje za nepravičen in nepošten. Trdi, da na dveh narokih ni imel pravice povedati svojega mnenja, ker je bil oglobljen z denarno kaznijo in odstranjen iz obravnavne dvorane. To ga je tako prizadelo, da se tretjega naroka ni udeležil. Z zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice ni uspel. Pisne vloge niso bile upoštevane. Nujnemu dednemu deležu brata M. ne nasprotuje, vendar meni, da je treba upoštevati premičnine, ki jih je brat dobil za gradnjo hiše v času, ko ni bil več v skupnem gospodinjstvu. Gre za ostrešje, hlodovino za deske in letve, pomoč pri gradnji od temeljev do strehe in tudi še kasneje. Za ogrevanje hiše je več kot 30 let kuril drva iz kmetije. Vrednost drv za eno sezono znaša cca 1.000,00 EUR. Gozd, ki mu ga je mama namenila z oporoko, je do polovice izsekal že za maminega življenja, zato ima polovično vrednost. Navaja, da je za oba starša skrbel do konca življenja, brat M. pa je očeta pretepel. Ko je brat prišel na pomoč pri negi onemogle in nepokretne matere, jo je z jezo in togoto premetaval kot drva. Po odsluženem vojaškem roku je odšel v službo, hodil k zidarjem, nato odšel iz skupnega gospodinjstva v N. in na kmetiji ni več delal. Vsi kmetijski stroji so bili kupljeni v času, ko je s staršema delal le še pritožnik. Predlagano je bilo, da se preveri izplačilo pokojnine za maj 2008, kar ni bilo storjeno. Upoštevati bi bilo treba tudi stroške pogrebov obeh staršev, vrednost spomenika, plačevanje najemnine za grob, kar vse je plačeval pritožnik. M. je materi obljubljal, da iz naslova dedovanja ne bo ničesar zahteval. Prepisu gozda, ki ga mu je mama namenila, se je izogibal z izgovorom, da bo izgubil otroške dodatke, tako da so drugi zanj plačevali davke. Navaja, da je zaradi dela iztrošen in da je bil traktor odsvojen zaradi neplačanih smeti. Cenitev označuje za nepravilno, saj parcel za ocenjeno vrednost ni mogoče prodati. Kmetija je potrebna temeljite obnove, rušenja novogradnje, adaptacije in velikega finančnega vložka. Gospodarska poslopja so v razpadajočem stanju, hišo je treba adaptirati in zgraditi kopalnico. S sklepom določenega finančnega bremena kmetija ne prenese. Brat M. je tekom let dobil vse, kar je potreboval, sedaj, ko gre zares, pa je ploščo obrnil in nastopil proti pritožniku.

5M. je na pritožbo odgovoril po odvetniku. Opozarja, da je postopek voden skladno s procesnimi pravili in da je imel pritožnik v začetku postopka strokovno usposobljeno pooblaščenko, zato bi svoje pravice moral uveljaviti v postopku pred sodiščem prve stopnje. Njegova opustitev procesnih dejanj ne more imeti posledic za ostale udeležence postopka. Zanika, da bi iz kmetije oz. od staršev dobil darila. Je pa pomagal pri graditvi domače hiše, ki je predmet zapuščine. Do vključno prve betonske plošče je gradnjo v celoti finansiral, naprej pa pomagal z organizacijo gradnje in fizičnim delom. Pomagal je pri vseh delih na kmetiji, na željo matere zgradil zidano kapelico, vozil mamo na tržnico, kjer je prodajala. Pomagal je pripravljati drva za kurjavo. Iz domačega gozda je dobil le polovico lesa za ostrešje, ves ostali, za gradnjo potreben les, je kupil. Drva za kurjavo je dobil na kmetiji, vendar ne kot darilo, ampak kot odmeno za delo. Za mamo je poleg pritožnika skrbel tudi sin F. s svojimi ljudmi. Mati je bila nege potrebna samo zadnji mesec pred smrtjo. Zatrjuje svojo pripravljenost za ureditev zapuščinskih zadev v času pred materino smrtjo. Predlaga zavrnitev pritožbe.

6Pritožbi sta utemeljeni.

7Zapustnica je bila lastnica premoženja, glede katerega sta predvidena dva režima dedovanja – zaščitene kmetije (dedovanje je urejeno z Zakonom o dedovanju kmetijskih gospodarstev – ZDKG) in ostalega premoženja, ki ne sodi v sklop zaščitene kmetije (dedovanje je urejeno z Zakonom o dedovanju).

8Premoženje, ki sodi v sklop zaščitene kmetije, deduje praviloma en dedič; drugi dediči so upravičeni le do denarne vrednosti nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju (5. čl. ZDKG). Zapustničina poslednja volja je skladna s kogentno zakonsko določbo. Za dediča svojega premoženja, ki sodi v sklop zaščitene kemije, je določila enega dediča – R. Dedič M. je uveljavil nujni dedni delež, ki ga je skladno s kogentno določbo 14. čl. ZDKG treba določiti v denarni obliki. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da vrednost nepremičnin, ki sodijo v zaščiteno kmetijo, znaša 383.623,31 EUR. Četrtina tega zneska, kolikor znaša nujni dedni delež M. , znaša 95.905,82 EUR. M. je upravičen do izplačila tega zneska v celoti, saj ni zahteve, da se mu v dedni delež vračunajo darila (smiselna uporaba 46. čl. Zakona o dedovanju). R. vračunanje daril sicer uveljavlja v pritožbi, kar pa je prepozno (286. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju).

9Predmet dedovanja po splošnih pravilih o dedovanju (Zakon o dedovanju) pa je ostalo premoženje: ¾ solastninski delež parc. št. 63/1 k. o. Y, parc. št. 1257 k. o. X. in vrednostni papirji. Ker je zapustnica s svojim premoženjem razpolagala z oporoko, je njeno poslednjo voljo treba upoštevati – nastopilo je oporočno dedovanje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da vrednost tega premoženja znaša 36.285,62 EUR (29.199,13 + 6.241,69 + 844,80). Vrednost M. pripadajočega nujnega dednega deleža (poleg nujnega dednega deleža, ki mu gre v denarju iz naslova dedovanja zaščitene kmetije) znaša 9.071,40 EUR – ¼ vrednosti zapuščine(1). Z oporoko je zapustnica določila, da M. podeduje parc. št. 1257 k. o. X, katere vrednost znaša 6.241,00 EUR, kar je manj od vrednosti, do katere je kot nujni dedič upravičen (9.071,40 EUR). Oporočiteljica je torej z oporoko razpolagala na ta način, da je nujni dedni delež M. prikrajšan za 2.830,40 EUR (9.071,40 – 6.241,00 = 2.830,40 EUR). Če je nujni dedni delež prikrajšan, se oporočna razpolaganja zmanjšajo (35. čl. Zakona o dedovanju). Od premoženja, ki se deduje po splošnih pravilih o dedovanju, je M. torej upravičen dedovati poleg parc. št. 1257 k. o. X (ki mu jo je oporočiteljica naklonila z oporoko), še do dedovanja ostalega premoženja (¾ delež parc. št. 63/1 k. o. Y in vrednostni papirji) do vrednosti 2.830,40 EUR(2). V tem obsegu in na način, kot je predviden v 27. čl. Zakona o dedovanju, je na podlagi 35. čl. Zakona o dedovanju treba poseči v oporočna razpolaganja zapustnice (zmanjšati njena, v korist R. izvedena oporočna razpolaganja).

10Pravilno pritožnik M. opozarja tudi, da je spregledano določilo drugega odstavka 15. čl. ZDKG, ki predvideva revalorizacijo zneska, do katerega so upravičeni dediči, ki ne dedujejo zaščitene kmetije. Predpisano je, da se plačilo vsako leto revalorizira po temeljni obrestni meri v skladu s predpisi o temeljni obrestni meri.

11Temeljna obrestna mero (v nadaljevanju TOM) je bila uvedena oz. predpisana z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (v nadaljevanju ZPOMZO; Ur. list RS 45/95). Ob sprejemu ZDKG (objavljen v Ur. listu RS 70/1995 z dne 8.12.1995) je torej TOM obstajala. Kljub temu, da je bila TOM predpisana kot sestavni del obrestne mere zakonskih zamudnih obresti (z namenom valorizacije z zamudo plačanih denarnih obveznosti), se je zakonodajalec odločil, da se v primerih dedovanja zaščitenih kmetij tudi nezapadle denarne obveznosti prevzemnika kmetije (oz. terjatve dedičev, ki ne dedujejo v naravi) valorizirajo s TOM. V letu 2001 je bil SPOMZO spremenjen. Zakon o spremembi Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (v nadaljevanju ZPOMZO-A; Ur. list RS 109/2001) je obdržal TOM, prepisal pa je nov način njenega izračunavanja. Dne 28. junija 2003 pa je bil uveljavljen nov Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (v nadaljevanju ZPOMZO-1; Ur. list RS 56/2003), ki je TOM ukinil. Kljub temu je obdržal vpliv razmer na finančnih trgih na oblikovanje obrestne mere zamudnih obresti(3). S 3. čl. SPOMZO-1 je predpisana uporaba dosedanjih predpisov o TOM za pred uveljavitvijo SPOMZO-1 nastale nezapadle terjatve iz pogodbenih razmerij in vrednostnih papirjev, ki vsebujejo TOM. Do prenehanja teh obveznosti oz. terjatev TOM po metodologiji, predpisani s SPOMZO-A, izračunava in objavlja Statistični urad RS(4).

12Ker TOM ni več predpisana, se zastavlja vprašanje, ali z ZDKG predpisana plačila nujnim dedičem še valorizirati. Za pozitiven odgovor na to vprašanje govori več razlogov. Obrestna mera zamudnih obresti še vedno vsebuje variabilni del, ki zgolj označen ni več kot TOM, zato ni mogoče zagovarjati stališča, da razlogov za valorizacijo zaradi ukinitve TOM ni več. Drugi razlog za vztrajanje pri revalorizaciji je ta, da ob ukinitvi TOM zakonodajalec ni spreminjal 15. čl. ZDKG in je revalorizacija še vedno predvidena. TOM, ki sicer ni več predpisana, je ugotovljiva, saj jo izračunava in objavlja Statistični urad RS. Od avgusta 2014 dalje sicer znaša 0,0 %, vendar je možno, da bodo razmere na trgu terjale njeno zvišanje, zato je kljub trenutno ničelni valorizaciji, le-to tudi za bodoče treba določiti. Prevzemnik kmetije - dedič R. – mora torej denarni znesek, ki gre M. iz naslova dedovanja zaščitene kmetije, v petih letih plačati tako, da se neplačani del vsako leto revalorizira po temeljni obrestni meri, ki jo objavlja Statistični urad RS.

13Pravilno je tudi stališče pritožnika M., da se v zemljiški knjigi, po uradni dolžnosti poleg lastninske pravice dedičev, vknjiži tudi ustanovljena zastavna pravica. Z 216. čl. Zakona o dedovanju in prvim odstavkom 46. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je določeno, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi sklepa o dedovanju o vknjižbi odloča po uradni dolžnosti. Zavarovanje z zastavno pravico, odrejeno na podlagi 217. čl. Zakona o dedovanju, je, enako kot določitev dedičev, stvar zapuščinskega postopka, zato ima pritožba prav, da se sklep o dedovanju tudi v tem delu v zemljiški knjigi realizira po uradni dolžnosti. Ne gre namreč za pravno poslovno razmerje strank, ki bi terjalo razpolagalni posel in njegovo zemljiškoknjižno realizacijo na osnovi predloga. Tudi zastavno pravico v korist M. za terjatev iz naslova dedovanja zaščitene kmetije z revalorizacijo po temeljni obrestni meri torej zemljiška knjiga po pravnomočnosti sklepa o dedovanju vknjiži po uradni dolžnosti.

14Spisovni podatki ne potrjujejo, da kateremu od dedičev ne bi bilo omogočeno sodelovanje v postopku. S potekom naroka, katerega je moral zaradi neprimernega obnašanja zapustiti, je bil R. seznanjen. Nobene ovire ni bilo, da bi svoje pravice uveljavil že pred tem ali po tem – na novem naroku ali pisno. Ker R. zahtevka za vračunanje bratu M. danih daril ni postavil, so v njegovi pritožbi podane – v pretežni meri povsem posplošene – trditve nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 337. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju). Tudi zahtevkov v zvezi z ostalimi okoliščinami, ki jih R. v pritožbi smiselno omenja (prispevek k povečanju ali ohranitvi kmetije, terjatev do zapuščine zaradi nege matere), v postopku pred sodiščem prve stopnje ni postavil. Pripombe R. na cenitve izvedencev so navržene in neargumentirane. Na pripombe o previsokem vrednotenju nepremičnin, ki sodijo v zapuščino, podane v postopku pred sodiščem prve stopnje, so izvedenci argumentirano odgovorili v dopolnilnih mnenjih. Manjvrednost parc. št. 1257 k. o. X zaradi po M. izvršene sečnje je izvedenec J. M. zanikal (dopolnilno mnenje z dne 5.11.2012, list. št. 182-183). Da bi kateri od dedičev postavil trditev, da v zapuščino sodi tudi za maj 2008 neizplačana pokojnina, iz spisovnih podatkov ni razvidno. Predlog za izločitev razpravljajoče sodnice je bil obravnavan in kot neutemeljen zavrnjen.

15Stroški pogreba so dolg zapuščine, zato se po pravni teoriji zanje smiselno uporabljajo določbe Zakona o dedovanju, ki obravnavajo odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove. Običajno je, da se glede teh stroškov dediči dogovorijo oz. jih upoštevajo pri zahtevkih iz naslova dedovanja. Če dogovor ni dosežen, plačnik teh stroškov svojo terjatev uveljavi v pravdnem postopku. Ker pogrebni stroški in stroški spomenika običajno znašajo približno toliko, kot je vrednost nujnega dednega deleža, za katero je M. prikrajšan pri oporočnem dedovanju premoženja, ki ne sodi v zaščitno kmetijo (2.830,40 EUR), bi bilo smiselno popuščanje M. pri zahtevi za dopolnitev nujnega dednega deleža v navedeni višini. Če se to ne bo zgodilo, bo vprašanje stroškov ostalo odprto, kajti v zapuščinskem postopku o tem dolgu ne bo odločeno.

16Izračun nujnega dednega dednega deleža M., kakor ga v razlogih sodbe podaja sodišče prve stopnje, je nerazumljiv, zato ga ni mogoče preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju. Izpodbijani sklep o dedovanju je zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (354. čl. ZPP).

-------------

(1) Pravila za ugotovitev vrednosti zapuščine so vsebovana v 28. čl. Zakona o dedovanju: od vrednosti premoženja, ki ga ima zapustnik ob smrti, se odbijejo zapustnikovi dolgovi (jih ni), stroški zapustnikovega pogreba (doslej niso bili priglašeni); tako dobljenemu ostanku se doda vrednost daril (dediči daril ne uveljavljajo).

(2) Po 27. čl. Zakona o dedovanju ima dedič pravico do alikvotnega dela zapuščine v naravi in ne do ustreznega denarnega zneska.

(3) Z 2. in 3. čl. ZPOMZO-1 je predpisano oblikovanje obrestne mere zamudnih obresti tako, da jo tvori vodilna obrestna mera, povečana za 8 odstotnih točk. Vodilna obrestna mera je obrestna mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem zadevnega šestmesečnega obdobja.

(4). Temeljna obrestna mera (TOM) je obrestna mera za ohranjanje vrednosti denarnih obveznosti in terjatev v domačem denarju. Mesečna temeljna obrestna mera za določen mesec se izračuna na eno decimalno mesto kot aritmetično povprečje zadnjih dvanajstih stopenj rasti cen življenjskih potrebščin. Letna temeljna obrestna mera za določen mesec se izračuna iz mesečne temeljne obrestne mere na dve decimalni mesti, na konformni način ter z upoštevanjem dejanskega števila dni.