VSRS sklep II Ips 43/2015

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč prve in druge stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotni udeleženec sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Dom ..., in sicer za obdobje enega leta od izdaje sklepa, to je do 9. 12. 2015.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi nasprotnega udeleženca in socialno varstvenega zavoda zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3Zoper ta sklep v zvezi s prvostopenjskim sklepom je nasprotni udeleženec vložil revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodi, sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je 5. 12. 2014 podal obrazložen odgovor po odvetniku. Ta je 9. 12. 2014 ob prihodu v pisarno ugotovil, da mu je prvostopenjsko sodišče 8. 12. 2014 ob 11.25 uri po telefaksu poslalo vabilo, iz katerega je izhajalo, da je 9. 12. 2014 v zadevi razpisalo narok s pričetkom ob 11.00 uri. Glede na izjemno kratek rok dela v odvetniški pisarni ni mogel organizirati tako, da bi se naroka lahko udeležil. Istega dne ob 8.50 uri je zato sodišču po telefaksu sporočil razloge, zakaj se naroka ne more udeležiti. Sodišče je obvestil še, da bi na narok lahko pristopil po 13.00 uri. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklicevalo na določbo 75. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) v povezavi s 46. členom ZDZdr in posebej izpostavilo nujnost zadeve. Nasprotnemu udeležencu je zaradi kratkega roka postavilo odvetnico po uradni dolžnosti A. A., ki je udeleženca zastopala na naroku. Svojo odločitev je utemeljevalo z ugotovitvami in pojasnili izvedenca, ki jih je predstavilo tako, da jih je mogoče razumeti, kot da je bil izvedenec na naroku navzoč, čeprav ni bilo tako. Do konkretnih pritožbenih navedb nasprotnega udeleženca v tej smeri se sodišče druge stopnje ni opredelilo. Sodišče prve stopnje je dejansko ravnalo v nasprotju z določbo 42. člena ZDZdr, ker nasprotnemu udeležencu ni omogočilo, da bi ga v postopku na naroku zastopal odvetnik, ki si ga je sam izbral. Zakonodajalec z institutom „nujnosti postopka“ ni imel namena ščititi poteka formalnega postopka, temveč je bil ta uveden zaradi zdravstvenega in duševnega stanja obravnavane osebe. Zdravstveno in duševno stanje nasprotnega udeleženca ni takšno, da bi narekovalo ravnanje sodišča prve in druge stopnje, kot izhaja iz sporne nepravdne zadeve. Namestitvi v zavod je nasprotoval tudi Dom ..., vendar neuspešno.

4Revizija je bila vročena predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril.

5Revizija je utemeljena.

6Revident se neuspešno sklicuje na navedbe socialno varstvenega zavoda, ki nasprotuje namestitvi nasprotnega udeleženca na varovanem oddelku tega zavoda. V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, socialno varstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnostih, saj bi se sicer izkazalo, da ukrep iz 74. člena ZDZdr sploh ni izvedljiv.(1)

7Obravnava na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda brez privolitve (75. do 79. člena ZDZdr) pomeni hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, zlasti v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave) in pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave), pa tudi v pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člena Ustave, ki zagotavlja tako pravico do zdravljenja kot tudi pravico do odklonitve zdravljenja). Ne glede na to z Ustavo zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine niso neomejene. Ustava predvideva možnost omejitve pravice do osebne svobode s tem, ko dopušča, da zakon določi primere in postopek, v katerih je mogoče človeku odvzeti prostost (drugi odstavek 19. člena Ustave). Ustavno sodišče je že v odločbi U-I-60/03 z dne 4. 12. 2003 opozorilo na generalnost določbe drugega odstavka 19. člena Ustave, ki se ne nanaša le na kazenski postopek, ampak na vsak odvzem prostosti. Tudi v zvezi s pravico do prostovoljnega zdravljenja Ustava dopušča izjeme, ki pa jih mora določiti zakon (tretji odstavek 51. člena Ustave).

8V tretjem odstavku 19. člena Ustave so določna procesna jamstva, ki morajo biti zagotovljena vsakomur, ki mu je odvzeta prostost. Ker obravnava na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi ZDZdr nedvomno pomeni enega izmed primerov omejitve osebne svobode, je treba procesna jamstva smiselno upoštevati tudi v tem postopku. Obravnavani bolnik mora biti med drugim seznanjen s tem, da ima pravico do pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere.(2)

9V skladu z opisanim izhodiščem drugi odstavek 42. člena ZDZdr ustavnoskladno določa, da sodišče pouči osebo o pravici do odvetnika, ki ga v enem dnevu od vročitve predloga izbere sama in o tem obvesti sodišče, sicer ji odvetnika po uradni dolžnosti s sklepom v enem dnevu od poteka časa, v katerem bi si lahko sama izbrala odvetnika, postavi sodišče. Citiranega določila ni mogoče razumeti tako, da omejujejo pravico do proste izbire odvetnika. Možnost postavitve odvetnika po uradni dolžnosti je predvidena le subsidiarno - za primer, če si oseba odvetnika v zakonskem roku ne izbere sama.

10Nasprotni udeleženec v obravnavani nepravdni zadevi si je izbral odvetnika Z. R., ki je v njegovem imenu in na njegov račun tudi opravljal procesna dejanja. S tem, ko je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu z namenom, da ga zastopa na naroku 9. 12. 2014, s sklicevanjem na nujnost postopka, postavilo odvetnico po uradni dolžnosti A. A., je kršilo njegovo pravico do svobodne izbire odvetnika iz tretjega odstavka 19. člena Ustave. Tega sklepa v ničemer ne spreminja dejstvo, da je odvetnik B. B., potem ko je 8. 12. 2014 po telefaksu prejel vabilo za narok, sporočil, da se naroka 9. 12. 2014 ob 11.00 uri zaradi drugih obveznosti ne more udeležiti. Ker je sodišče hkrati obvestil, da bi lahko prišel na narok isti dan, vendar po 13.00 uri, je sodišče s postavitvijo odvetnice po uradni dolžnosti nedopustno poseglo v temeljno pravico udeleženca, da mu nudi pravno pomoč odvetnik, ki si ga sam izbere. Nikakršnih indicev namreč ni bilo, ki bi kazali na zlorabo procesnih pravic ali zavlačevanja postopka s strani odvetnika nasprotnega udeleženca.

11Ker je sodišče nasprotnega udeleženca prikrajšalo v njegovi pravici do proste izbire odvetnika, ki je sestavni del pravice do poštenega sojenja, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sklepa sodišč prve in druge stopnje zaradi kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V ponovljenem postopku naj sodišče ob spoštovanju procesnih jamstev nasprotnega udeleženca, vključno z zagotovitvijo pravice do odvetnika po lastni izbiri in zaslišanjem izvedenca (prvi odstavek 47. člena ZDZdr) ugotovi, ali so podani pogoji za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.

---.---

Op. št. (1): Sklep II Ips 351/2013 z dne 19. 12. 2013.

Op. št. (2): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS U I 60/03 z dne 3. 12. 2004, tč. 12.