UPRS sodba I U 1357/2013

Tožba se zavrne.

Upravno sodišče RS, organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijanim sklepom združil zadeve, vodene pod št. Bpp 110/2013, Bpp 111/2013 in Bpp 112/2013 v skupno obravnavo in odločanje (1. točka izreka) in prošnje tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s pritožbami zoper sodbe Upravnega sodišča RS I U 757/2013 z dne 22. 5. 2013, I U 402/2013 z dne 29. 5. 2013 in I U 401/2013 z dne 21. 5. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka zavrgel (2. točka izreka). V obrazložitvi ugotavlja, da prosilka prošenj ni vložila na predpisanem obrazcu (tako kot določa prvi odstavek 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP) in da je njihova vsebina nepopolna, saj je bilo iz njih mogoče razbrati le podatke o zadevah ter obliki in obsegu uveljavljene brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), ne vsebujejo pa vseh ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP. Zato je bila tožnica pozvana, naj jih glede na določbe ZBPP in Pravilnika o obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči dopolni, in poučena, kako naj jih dopolni (da jih predloži na obrazcu Bpp št. 1, ali jih dopolni z vsebinami posameznih rubrik tega obrazca; da predloži dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela, če jih ima, zase in za družinske člane; da predloži dokazila o podatkih, ki predstavljajo davčno tajnost prosilke in njenih družinskih članov, če odklonijo, da te podatke po uradni dolžnosti pridobi organ za BPP). Hkrati je bila opozorjena, da bodo njene prošnje zavržene, če v danem roku ne bo odpravila pomanjkljivosti. Tožnica je odgovorila, da so pozivi brezpredmetni in se pri tem sklicevala na 4. točko prvega odstavka 10. člena ZBPP ter pojasnila, da je vloge vložila v javnem interesu in da je brezposelna, da nima družinskih članov in da ni odklonila pridobitve davčnih podatkov po uradni dolžnosti. Organ za BPP ji je pojasnil, da ni upravičenka iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP, saj je vlogo vložila kot fizična oseba in je po tretjem odstavku 11. člena ZBPP pri odločanju o njeni prošnji bil dolžan ugotavljati finančni položaj, ki je eden od pogojev za dodelitev BPP. Ker pa tudi v dopolnitvah vlog ni navedla nobenih podatkov o svojem premoženjskem stanju: tako glede prihrankov, o morebitnem (so)lastništvu nepremičnin ali kakršnegakoli drugega premoženja, oziroma da nima nikakršnega premoženja, o svojem dohodkovnem stanju oziroma da nima nikakršnih dohodkov ali prejemkov, so njene prošnje nepopolne in so kot take neprimerne za nadaljnje obravnavanje. Organ za BPP zaključuje, da tožnica ni predložila predpisane pisne izjave o premoženjskem stanju, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo na obrazcu, ki je sestavni del prošnje za dodelitev BPP (prvi odstavek 20. člena ZBPP). Pojasnjuje tudi, da podatke iz uradnih evidenc pridobiva po uradni dolžnosti šele po tem, ko predhodno stranka predloži obrazec, v katerega vnese podatke o svojem premoženjskem stanju. Organ za BPP je prošnje tožnice zavrgel na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP.

Tožnica je vložila tožbo zoper navedeni sklep in hkrati zaprosila za oprostitev plačila sodnih taks in drugih stroškov in za dodelitev BPP za ta upravni spor. Navaja, da je namen 12. člena ZBPP, da se premoženjsko stanje brezposelnega, ki ne prejema niti socialne pomoči, ne ugotavlja. Za dodelitev BPP je zaprosila iz razloga brezposelnosti, kar pomeni, da se njeno premoženjsko stanje ne ugotavlja. Izpodbijani sklep nima materialnopravne podlage v ZBPP, kar pomeni, da ga ni mogoče izdati. Ne gre za upravno zadevo, zato naslovno sodišče ni pristojno za odločanje. Ugotovitev organa za BPP, da je treba njeno prošnjo na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP zavrniti kot neutemeljeno, je v celoti nepravilna in nezakonita. Tožnica zoper odločitve organa za BPP, ki nimajo podlage v zakonu, nima nobenih možnosti za uspeh, kar pomeni, da je njena zahteva za dodelitev BPP za pritožbe še kako utemeljena, v celoti pravilna in zakonita. Navaja, da se prvi odstavek 24. člena ZBPP nanaša na upravno zadevo in ne na pravno sredstvo, zato je obrazložitev izpodbijanega sklepa v nasprotju s prvim odstavkom 24. člena ZBPP. Obrazložitev tudi nima podlage v drugem odstavku 37. člena ZBPP. Tožnica navaja, da je predmetno tožbo vložila v interesu občanov kot članica Mestnega sveta Mestne občine A., kar pomeni, da so podatki o sejninah, ki jih prejema in so predmet te vloge, v celoti pravilni in zakoniti. Prihodki, ki jih ima iz naslova zaposlitve na B., so za obravnavani postopek, začet v javnem interesu, popolnoma brezpredmetni. Sodnica, ki je izdala sklep, ni organ za BPP. Podatke je pridobila iz zasebne tožbe, kar je za predmetno zadevo, vloženo v javnem interesu, nerelevantno. Zamolčanje podatkov, ki niso relevantni in ki jih organ lahko pridobi po uradni dolžnosti, ne šteje. Podatki so bili pridobljeni brez njenega soglasja, z zlorabo vpogleda v zasebno tožbo v zadevi opr. št. I U 1494/2009 in vpogleda v uradno evidenco Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, torej so bili pridobljeni protizakonito. Prvi odstavek 20. člena ZBPP ni pravna podlaga za ugotavljanje odgovornosti prosilca. Izpodbijani sklep je nepravilen in nezakonit. Tožnica smiselno predlaga, naj ga sodišče odpravi in ji dodeli brezplačno pravno pomoč.

Toženka je poslala sodišču upravni spis v zadevi, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Tožnica zmotno meni, da dodelitev BPP ni upravna zadeva. Upravno zadevo opredeljuje Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v 2. členu, ki v prvem odstavku določa, da je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, po drugem odstavku pa se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari. ZBPP v drugem odstavku 34. člena določa, da pristojni organ za BPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ZBPP ne določa drugače. Zato je bil organ za BPP dolžan v okviru formalnega preizkusa tožničinih prošenj ugotoviti, ali te izpolnjujejo formalne pogoje, ki jih za obravnavo vloge predpisujeta ZBPP in ZUP.

Specialna določba ZBPP, ki se nanaša na obliko in vsebino prošnje za dodelitev BPP, je 32. člen. Ta v prvem in drugem odstavku določa, da prosilec prošnjo vloži na predpisanem obrazcu, če je ne vloži tako, pa mora biti vsebina posameznih rubrik v prošnji in zaporedje rubrik enaka vsebini obrazca. Podatki, ki jih mora prošnja vsebovati, so določeni v tretjem odstavku 32. člena ZBPP. Podatki iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP so torej posebni podatki, ki jih poleg splošnih podatkov iz 66. člena ZUP prošnja za dodelitev BPP mora vsebovati in morajo biti zapisani v predpisanem zaporedju. Po določbi prvega odstavka 67. člena ZUP mora organ, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, zahtevati od vložnika odpravo pomanjkljivosti.

Sodišče ugotavlja, da je organ za BPP pri obravnavi tožničinih prošenj za dodelitev BPP postopal po navedenih določbah. Ker tožnica prošenj ni vložila na predpisanem obrazcu (kar tožnica ne prereka) in ker je ugotovil, da prošnje ne vsebujejo vseh predpisanih podatkov (v obrazložitvi izpodbijanega sklepa je podrobno navedeno, kateri podatki manjkajo), je tožnico pozval k odpravi pomanjkljivosti, ji pojasnil, kako jih mora odpraviti in v katerem roku. Opozoril jo je tudi na pravno posledico – zavrženje prošnje, če tega ne bo storila. S takšnimi pozivi je bila po presoji sodišča tožnica pravilno pozvana na dopolnitev prošenj. Ker pa jih ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo - njene prošnje vsebujejo zgolj podatke o zadevi ter o obliki in obsegu uveljavljanja BPP, nimajo pa ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP (tožnica v tožbi tudi ne trdi, da je prošnje dopolnila s predpisanimi podatki), je organ za BPP pravilno ocenil, da so te prošnje formalno pomanjkljive, kot take pa ne omogočajo vsebinskega odločanja. Kolikor pa tožnica navaja, da je organ za BPP protizakonito pridobival podatke iz njene zasebne tožbe in iz uradne evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, sodišče te ugovore šteje za brezpredmetne, saj organ za BPP v obravnavani zadevi sam ni ugotavljal nobenih podatkov, tožnici pa je tudi pravilno pojasnil, da po uradni dolžnosti pridobiva podatke iz uradnih evidenc naknadno, šele po tem, ko prejme formalno popolno vlogo stranke. Drugi odstavek 67. člena ZUP določa, da organ vlogo zavrže, če stranka vloge ne popravi. Na to določbo in na določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP, ki predpisuje uporabo pravil ZUP (in ne na prvi odstavek 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP, kot navaja tožnica), pa je organ za BPP tudi oprl izpodbijani sklep.

V izpodbijanem sklepu se je organ za BPP tudi pravilno opredelil, da tožnica ni upravičenka iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP, za katero bi se po četrtem odstavku 11. člena ZBPP ne ugotavljal finančni položaj. Po 4. točki prvega odstavka 10. člena ZBPP so namreč upravičenci nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisana v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom zaradi katerega so ustanovljena. Tožnica pa je tožbe oziroma pravna sredstva, v zvezi s katerimi je zaprošala za dodelitev BPP, vložila kot fizična oseba (tudi če bi nastopala kot članica mestnega sveta – kot takšna ima po 34.a členu Zakona o lokalni samoupravi položaj funkcionarja - v ZBPP ni podlage, da se njen finančni položaj ne bi ugotavljal).

Neutemeljene so tudi navedbe tožnice, da sodnica, ki je izdala izpodbijani sklep, za to ni bila pristojna. Po tretjem odstavku 2. člena ZBPP o odobritvi BPP odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje; v funkciji odločanja o prošnjah za dodelitev BPP deluje kot pristojen organ za BPP (predsednik sodišča pa lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svétnika). Izpodbijani sklep je, kot je razvidno iz njegovega uvoda, izdala predsednica Upravnega sodišča RS, kar je torej v skladu s citirano določbo tretjega odstavka 2. člena ZBPP.

Tožničin predlog, da se ji v zvezi z obravnavo tožbe v tem upravnem sporu dodeli brezplačna pravna pomoč, je bil zavržen s sklepom št. Bpp 185/2013-4 z dne 27. 9. 2013. O njenem predlogu, da se v tem upravnem sporu oprosti plačila sodnih taks, pa sodišče ni posebej odločalo, ker se v postopku za odločanje o dodelitvi BPP taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.