32. člen ZBPP

Ni namreč jasno, kakšno je bilo tožničino premoženjsko stanje ob izdaji odločbe o odobritvi BPP (ali je bila že takrat solastnica nepremičnine v Ljubljani) in kakšno po spremembi (v čem se je njeno premoženjsko stanje povečalo) in kdaj je do te spremembe pravzaprav prišlo, glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP. Tudi glede domnevne spremembe tožničinega kraja dejanskega bivanja, sodišče iz izpodbijane odločbe ne more razbrati, kdaj naj bi do te spremembe prišlo, ponovno glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP. Iz tega je mogoče sklepati, da je pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca med drugim pomembno, kje oseba dejansko prebiva in kje ima prijavljeno stalno prebivališče. Če bi torej prosilec dejansko prebival drugje, kot pa bi imel prijavljeno stalno prebivališče, bi se to štelo v njegovo premoženje. Pri tem so pravnorelevantne tudi določbe ZPPreb-1, iz katerih izhaja, da ima posameznik sicer lahko naslov za vročanje (6. točka prvega odstavka 2. člena ZPPreb-1), pri čemer pa je ta lahko le na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 25. člena ZPPreb-1). <

Prosilec mora v prošnji med drugim navesti tudi konkretne in jasne razloge, zaradi katerih želi vložiti pravno sredstvo, za katero uveljavlja brezplačno pravno pomoč. Zgolj s pavšalno navedbo, da želi zoper sodne odločbe vložiti pravno sredstvo, ker meni, da so odločitve sodišč, ki jih želi izpodbijati, napačne, prosilec zadeve ni opredelil do te mere, da bi organ za BPP lahko presodil razumnost zadeve oziroma verjetnost uspeha v zadevi, v zvezi s katero prosilec uveljavlja brezplačno pravno pomoč.

Tudi po presoji sodišča je bila tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči formalno pomanjkljiva, in sicer že samo zaradi nepopolnih podatkov o zadevi, saj zgolj na podlagi navedbe, da želi brezplačno pravno pomoč, ne da bi podrobneje navedla opravilno številko zadeve, sodišče, pred katerim se vodi postopek/želi sprožiti postopek, ali drugih podatkov, ki bi omogočali identifikacijo zadeve, v zvezi s katero zaproša za brezplačno pravno pomoč, presoja utemeljenosti ali neutemeljenosti njene prošnje ni mogoča.Ker tožnica prošnje ni dopolnila, je tožena stranka svojo odločitev o zavrženju prošnje pravilno oprla na drugi odstavek 67. člena ZUP.

Od osebe, ki prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni pravilno pričakovati, da bo že v sami prošnji utemeljila razloge oziroma vsebino pravnega sredstva, za katero uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči, in izkazala, da bo z njim uspela.

Ker je tožnik vložil nepopolno in pomanjkljivo prošnjo za dodelitev BPP in ker kljub pozivu toženke na njeno dopolnitev v danem mu roku in do izdaje izpodbijanega sklepa pomanjkljivosti ni odpravil, česar tožnik v tožbi ne prereka, je odločitev toženke v izpodbijanem sklepu o zavrženju nepopolne prošnje zakonita.

Tožnica za odločitev v zadevi relevantnih dejstev v tožbi ne prereka. Tožnica tako ne prereka ugotovitev toženke, da je bila njena prošnja ob vložitvi nepopolna, da jo je toženka ustrezno pozvala k dopolnitvi ter da prošnje v postavljenem roku (ali kasneje, do izdaje izpodbijanega sklepa) ni dopolnila. V bistvenem tožnica v tožbi pojasnjuje zgolj svoje zdravstvene in socialne okoliščine, ki pa z vidika presoje zakonitosti ravnanja toženke pri zavrženju tožničine prošnje (do vsebinske obravnave katere pred toženko še ni prišlo) niso relevantne. Tožnica sicer navaja tudi, da zaradi zdravstvenih razlogov in strahu ni pravočasno odgovorila, pri čemer pa bi s tem povezane okoliščine (kolikor je mogoče razumeti, da se nanašajo na toženkin poziv k dopolnitvi vloge) lahko predstavljale kvečjemu razloge za predlog za vrnitev v prejšnje stanje oz. za obnovo postopka, ki bi ju tožnica v skladu s 103. členom oziroma 266. členom ZUP lahko vložila pri toženki, ne predstavljajo pa razlogov, ki bi jih tožnica lahko uspešno uveljavljala v zvezi s presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnikova prošnja nepopolna, saj tožnik ni jasno in določno navedel, v zvezi s katero zadevo prosi za dodelitev BPP.

Prosilka želi pravno pomoč za narok, na katerem bo sodišče odločalo o nadomestitvi plačila globe v višini 500,00 EUR in stroškov z delom v splošno korist na podlagi 19.a člena ZP-1. Glede na težo dejanja in zagroženo sankcijo ter kompleksnost zadeve in osebne okoliščine prosilca ne narekujejo, da bi bilo za uresničevanje njene pravice do sodnega varstva v sodnem postopku o prekršku stranki z interesom potrebno in pravično dodeliti odvetniško BPP. Gre za enostavno pravno zadevo, kjer ni potrebe po pravnem zastopanju, saj se ugotavlja samo, ali prosilec izpolnjuje materialni pogoj, niti pa ni podal navedb glede dodelitve BPP, zapisal je samo opravilno številko.

Kadar iz prošnje ni jasno razvidno, v zvezi s katero zadevo prosilec želi brezplačno pravno pomoč, je dolžan organ prosilca v skladu z določbo prvega odstavka 66. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 32. člena ZBPP opozoriti na pomanjkljivost prošnje in ga pozvati, naj odpravi nejasnost tako, da organu v postavljenem roku sporoči, na kateri postopek se prošnja nanaša. Ob tem lahko organ prosilca tudi pozove, naj predloži kakršnakoli (dodatna) listinska in druga dokazila, za katera oceni, da mu bodo v pomoč pri opredelitvi zadeve oziroma pri odločanju o prošnji. Organ za BPP pa prošnje tožnice po njeni dopolnitvi ne bi smel zavreči kot nepopolne tudi zato, ker je bila tožnica v pozivu v skladu z določbo 67. člena ZUP poučena, da bo njena prošnja zavržena, če v postavljenem roku ne bo predložila zahtevanih listin. Pozivu je tožnica v roku v celoti sledila. Zaradi ugotovljene pomanjkljivosti predloženih listin (njihove delne nečitljivosti) zato organ prošnje ne bi smel zavreči, ne da bi tožnico pred tem pozval, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivost predložene kopije listin tako, da v določenem roku predloži novo, čitljivejšo kopijo listin, ki se nanašajo na zadevo, v zv

Pozivanje k dopolnitvi prošnje presega poziv k predložitvi tistih podatkov, ki so po predhodno navedenih določbah 66. člena ZUP in 32. člena ZBPP obvezne sestavine prošnje za dodelitev BPP. Kljub temu, da se tožnica na navedeni poziv ni odzvala v celoti (predložila je izpolnjeno in podpisano izjavo k prošnji za dodelitev BPP ne pa tudi podatka o tem, ali je bila v postopku Okrajnega sodišča v Trbovljah že napotena na pravdo), njene prošnje po povedanem ni mogoče opredeliti kot nepopolno vlogo ter jo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavreči. Omenjeno pozivanje lahko pomeni kvečjemu poziv stranki k dopolnitvi utemeljitve zahteve v smislu določb 140. člena ZUP, iz katerih pa jasno izhaja tudi, da če stranka takšnemu pozivu ne sledi, toženka samo zaradi tega vloge ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP.

Pozivanje k dopolnitvi prošnje presega poziv k predložitvi tistih podatkov, ki so po določbah 66. člena ZUP in 32. člena ZBPP obvezne sestavine prošnje za dodelitev BPP. Omenjeno pozivanje lahko pomeni kvečjemu poziv stranki k dopolnitvi utemeljitve zahteve v smislu določb 140. člena ZUP, iz katerih pa jasno izhaja tudi, da če stranka takšnemu pozivu ne sledi, toženka samo zaradi tega vloge ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP. Po presoji sodišča je tožnikova prošnja vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna. Izostanek obrazložitve okoliščin nastale situacije odškodninske tožbe ne more voditi do drugačnega zaključka. Toženka tako ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.

Tožnik tudi po pozivu organa za BPP vloge ni dopolnil niti z navedbo pravne zadeve oziroma, katero obliko BPP želi oziroma za kateri sodni postopek gre, hkrati pa tudi ni predložil nobene listine, da bi bilo mogoče zadevo identificirati na tak način. Vloga tožnika zato ni bila sposobna vsebinske obravnave. Zato je organ za BPP imel podlago, da je tožnikovo vlogo, sledeč drugemu odstavku 67. člena ZUP, zavrgel.

Iz povzetega poziva za dopolnitev (kakor tudi iz sklepa z dne 22. 12. 2023) izhaja, da gre za podatke o zadevi. Ti podatki so sicer res obvezna sestavina prošnje za dodelitev BPP iz četrte alineje drugega odstavka 32. člena ZBPP, vendar pa gre pri tem zgolj za osnovne podatke o zadevi. To je v tem primeru zagotovo vrsta spora in splošna opredelitev zahteve, ki jo ima tožnica zoper delodajalca. Med te podatke pa (vsaj ne prvi pogled) ne spadajo dokazi za nadurno delo in opredelitev obdobja, v katerem je tožnica opravljala nadurno delo. Zakaj toženka tožničine vloge brez teh podatkov ne bi mogla vsebinsko obravnavati, in v tem okviru presoditi, ali ima tožničina vloga izgled za uspeh na nivoju presoje, ki ga organu za BPP sploh dopušča 24. člen ZBPP, toženka v izpodbijanem sklepu ne navaja. Sodišče zato tega sklepa ne more niti preizkusiti.

Če je prosilec tujec, mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. V obravnavani zadevi bi tožnik moral zahtevane podatke predložiti tudi za ženo, kot je od njega zahteval organ s sklepom z dne 5. 7. 2023. Kot izhaja iz upravnega spisa, pa je tožnik vlogo dopolnil le z obrazcem - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in z obrazcem za družinskega člana. Zakaj ostalih zahtevanih dopolnitev ni predložil, tožnik ni navedel niti ni predlagal podaljšanja roka, zato je organ pravilno ocenil vlogo tožnika kot prosilca za BPP za nepopolno in jo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavrgel.

Toženka je pri obravnavi tožnikove prošnje za dodelitev BPP postopala pravilno in ob ugotovitvi, da prošnja ne vsebuje vseh predpisanih podatkov ter ostaja tako nepopolna in nerazumljiva, tožnika tudi pravilno pozvala k odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti in nejasnosti ter mu razumljivo pojasnila, kako jih mora odpraviti in v katerem roku ter ga pravilno opozorila tudi na pravno posledico, in sicer zavrženje prošnje, če tožnik tega ne bo storil v danem roku. Ker je ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo in ker tožnik niti v tožbi ne trdi, da bi svojo prošnjo pravočasno in ustrezno dopolnil v skladu s pozivom toženke, je toženka pravilno ocenila, da vloga ni popolna.

V postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči postopa organ za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (torej po določbah ZUP), kolikor ZBPP ne določa drugače (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Iz podatkov upravnega spisa, ki jim tožnica ne oporeka, izhaja, da je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri toženi stranki vložila 4. 8. 2023, tožena stranka pa jo je nato z dopisom z dne 25. 9. 2023, pozvala k dopolnitvi vloge, obenem pa jo je opozorila, da bo, če prošnje ne bo dopolnila v določenem osemdnevnem roku, prošnjo na podlagi 67. člena ZUP zavrgla. Ker tožnica pomanjkljivosti ni odpravila, tako da bi bila njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči sposobna za obravnavanje, jo je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 67.člena ZUP, zavrgla.

Tožnikova prošnja je vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna. Izostanek pojasnila, katere pravice in pravne koristi bo tožnik kot oškodovanec uveljavljal v postopku preiskave, ne more voditi do drugačnega zaključka. Toženka tako ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.

Tožničina prošnja je po pravočasni dopolnitvi prošnje, v kateri je sledila pozivu in izrazila svoje nestrinjanje s sodbo, zoper katero bi želela vložiti predlog za dopustitev revizije ter predložila zahtevane kopije sodb ter tudi dopis odvetnika, katerega vsebina je v izpodbijanem sklepu tudi povzeta, vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna, pri tem pa izostanek navedb o razlogih za predlog za dopustitev revizije ne more voditi do drugačnega zaključka. Tožena stranka ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.

Iz nadaljnjih razlogov v 8. točki izpodbijanega sklepa smiselno izhaja, da toženka meri na četrto alinejo drugega odstavka 32. člena ZBPP, ki kot obvezno sestavino vloge določa navedbo podatkov o zadevi. Kaj v tem pogledu pomenijo "podatki o zadevi", iz zakonskega besedila ne izhaja. Po presoji sodišča gre za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge sploh ni mogoče obravnavati. Podatki, ki presegajo navedeni obseg, namreč tudi smiselno ne pomenijo več temeljnih podatkov, ki omogočajo obravnavanje vloge, temveč so lahko le predmet trditvene podlage oziroma ugotavljanja dejanskega stanja.

Najprej je treba vzeti v obzir, da brezplačno pravno pomoč potrebuje prava neuka stranka. V tej luči je treba pretehtati njeno prošnjo. Od nje ne gre pričakovati, da bo pogoje za vložitev revizije po četrtem odstavku 367.b člena izpolnila že v svoji prošnji in njeni dopolnitvi. To nasprotuje samemu namenu brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Dalje, po prvem odstavku 24. člena ZBPP se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi glede katere prosilec vlaga prošnjo. S tega vidika ni mogoče govoriti o obveznosti tožeče stranke, da s svojo vlogo in dopolnitvijo le-te zadosti vsebinskim predpostavkam za dopustitev revizije.