20. člen ZBPP

Prosilci morajo podatke sami predložiti službi za BPP le v primeru, če gre za podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine. Dolžnost pridobivanja podatkov preide na prosilca le v primeru, če gre za podatke, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov.

V obravnavani zadevi toženka ni ugotavljala niti dohodkovnega niti premoženjskega položaja tožnika (in morebitnih njegovih družinskih članov), kot to določajo (navedene) določbe ZBPP, pač pa je odločitev sprejela zgolj na podlagi dejstva, da je tožnik v kazenski zadevi pooblastil tri odvetnike, ki pa ga zakon ne določa kot enega izmed kriterijev za ugotavljanje finančnega položaja prosilca, pri čemer toženka v ZBPP, kot rečeno, nima pravne podlage za širitev sicer jasno in določno določenih zakonskih kriterijev za dodelitev BPP.

Organ je razpolagal z enotno matično številko tožnikove žene, ki si jo je pridobil sam iz uradnih evidenc, zato prošnje tožnika (čeprav je ta po pozivu ni dopolnil) ne bi smel zavreči kot nepopolne, pač pa bi moral o prošnji po pridobitvi podatkov o materialnem stanju tožnikove žene odločiti po vsebini. Organ namreč od prosilca ne sme zahtevati podatkov in dokazil, ki si jih lahko priskrbi sam po uradni dolžnosti na podlagi zakonskega pooblastila.

Tožnik toženke ni seznanil s sklepom o razvezi zakonske zveze, niti z ostalimi dejstvi, ki jih prvič navaja šele v tožbi. Zakaj teh okoliščin ni navedel že v upravnem postopku odločanja o obravnavani prošnji, oziroma upravičenih razlogov za to, da je te navedbe in zavrnjene dokazne predloge podal šele v upravnem sporu, pa tožnik ni uspel utemeljiti.

Skladno s prvim odstavkom 6. člena ZUP organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Gre za načelo zakonitosti, v skladu s katerim se vprašanje formalne in materialne zakonitosti odločbe presoja po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke, to je praviloma prvostopenjska odločba, torej na podlagi takrat veljavnih predpisov in pred izdajo odločbe ugotovljenih dejstev in okoliščin.

Čeprav storilec sodišču prve stopnje ni posredoval podatkov o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov v obliki trditev, niti izpolnjenih obrazcev, ki mu jih je poslalo sodišče prve stopnje, je po prepričanju pritožbenega sodišča šteti, da je svojo vlogo ustrezno dopolnil, saj je vendarle sodišče seznanil s podatki, ki jih sodišče potrebuje za presojo utemeljenosti predloga za nadomestitev globe z delom v splošno korist.

Tožnik je prosil za BPP za opravo storitve za novo dejanje v postopku, kar nedvomno predstavlja novo zadevo, tj. novo prošnjo za dodelitev BPP, in jo je organ moral obravnavati kot tako. Brezplačna pravna pomoč se namreč praviloma dodeli za vsako posamezno zadevo posebej.

Tožena stranka je svojo odločitev oprla na uradne podatke iz javnih evidenc, in sicer glede lastništva nepremičnin tožnika na podatke iz zemljiške knjige, glede vrednosti nepremičnin pa na podatke iz GURS-a. Ker vrednost presega 48 zneskov minimalnega dohodka oziroma 19.304,64 EUR po ZUPJS, je tožena stranka pravilno odločila, da tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči.

Sodišče ne more slediti organu, da prosilec prošnje ni ustrezno dopolnil, saj jo je dopolnil v skladu s pozivom. Kolikor tožnik zatrjuje, da nima premoženja na Kosovu, nima pa nobenih družinskih članov, je pozivu zadostil. Toženka tožniku očita, da ni predložil nobenih dokazil o tem, da nima družinskih članov, vendar v zvezi s tem sodišče ugotavlja, da o tem, torej o potrdilu, da je samski, ni bil pozvan. Sodišče torej meni, da toženka glede na svoj poziv z dne 11. 9. 2020 in tožnikov odgovor z dne 2. 10. 2020, ni moglo uporabiti drugega odstavka 67. člena ZUP, saj je tožnik na poziv odgovoril, kot je bil pozvan, torej ustrezno. Kolikor pa tudi po dopolnitvi toženka meni, da vloga ni sposobna za vsebinsko obravnavanje, ga bo moral tožnik po določnem pozivu ustrezno dopolniti. Sodišče pa opozarja toženko na določbo petega odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače, se za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu za namene iz prvega odstavka tega člena uporabljajo določbe zakona in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo RS in urejajo nudenje mednarodne pravne pomoči v sodnih postopkih. Torej, kolikor toženka dvomi v dopolnitev tožnika v zvezi z osebn

Veljavni (novelirani) šesti odstavek 20. člena ZBPP, ki določa sankcije za primer navajanja neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca, se nanaša (le) na podatke iz drugega odstavka tega člena, ki so jih dolžni dati o svojem materialnem položaju prosilec in njegovi družinski člani, to pa so podatki, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine.

Pri odločanju o utemeljenosti predloga za nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z deli v splošno korist se pri upoštevanju oseb v skupnem gospodinjstvu upoštevajo le bratje in sestre, ki so jih starši dolžni preživljati po zakonu, ki ureja družinska razmerja.

Brezplačna pravna pomoč se ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoč. Po presoji sodišča to velja tako za vložitev tožbe in nadaljnje pravno svetovanje ter zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje kot tudi za vložitev pravnih sredstev v takšnem upravnem sporu. Sodišče je že v obstoječi sodni praksi pri presoji ustavne skladnosti opisane zakonske ureditve izhajalo iz podmene, da se s takšno ureditvijo preprečuje veriženje prošenj za dodelitev BPP.

Po mnenju sodišča je organ na podlagi drugega odstavka 20. člena ZBPPP, v zvezi s prvim odstavkom 33. člena ZBPP, zaradi preveritve podatkov v prošnji, mogel od tožnika zahtevati pojasnila glede premoženja v BIH ter ustrezna dokazila o tem, saj pri tem ne gre za podatke, ki jih organ lahko pridobi po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov, ki jih vodijo organi Republike Slovenije na podlagi nacionalne ureditve glede premoženja v Republiki Sloveniji.

Sodišče glede na zahtevano dopolnitev soglaša s tožečo stranko, da je prošnjo dopolnila v skladu s pozivom, saj je dopolnitev vsebovala vse podatke, ki jih je tožena stranka zahtevala v pozivu, ne glede na to, da ti podatki niso bili sporočeni na predpisanem obrazcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Na podlagi podatkov o EMŠO in davčni številki lahko organ za BPP po uradni dolžnosti pridobi podatke potrebne za ugotavljanje materialnega položaja tožeče stranke.

Le tiste podatke, ki organu na ta način niso dostopni, je zase in za svoje družinske člane dolžan posredovati prosilec.

Tožena stranka se z vprašanjem, ali imajo in v kolikšnem obsegu imajo zemljišča, katere lastnica ali solastnica je tožničina mati, status kmetijskih in gozdnih zemljišč, ni ukvarjala, ter ni ugotavljala, kakšen je morebitni katastrski dohodek iz naslova opravljanja kmetijske in gozdarske dejavnosti, čeprav so te okoliščine bistvenega pomena za sprejem zakonite odločitve. Glede kmetijskega in gozdnega zemljišča pri odločanju o tem, ali je tožnica upravičena do BPP, v skladu s temi določbami, namreč ni mogoče upoštevati vrednosti kmetijskega in gozdnega zemljišča (kot pri stavbnih zemljiščih), ampak dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti oziroma katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč.

Tožena stranka je v konkretnem primeru imela obveznost, da bi tožnico seznanila z okoliščinami in dejstvi glede (ne)zmožnosti razpolaganja oziroma da bi jo seznanila z uspehom dokazovanja, da bi se o tem lahko izrekla pred izdajo upravne odločbe in da bi v obrazložitvi izpodbijanega akta navedla razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Po določilu prvega odstavka 21. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenka ostala brez rednega periodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva. Tožnica naj bi ostala brez lastnega dohodka že v mesecu oktobru oziroma tožena stranka te okoliščine v ugotovitvenem postopku ni razčiščevala, pa bi morala za zakonito in pravilno odločitev.

Po ustaljeni sodni praksi se stvarna bremena na nepremičnini pri ugotavljanju vrednosti premoženja ne upoštevajo. Toženke tožnik ni seznanil, da na njegovih zemljiščih stoji objekt, kar vpliva na večjo vrednost nepremičnine. Šele tedaj, ko je to, da je na nepremičnini že zgrajen objekt, ugotovila toženka, je v odgovoru na poziv z dne 7. 6. 2018 pojasnil, da gre za zgradbo, zgrajeno do 3. gradbene faze. Toženka je zato pravilno zaključila, da je tožnik v svoji prošnji za dodelitev BPP navedel neresnične podatke o premoženjskem stanju, ker ni v celoti navedel in opisal nepremičnin, katerih lastnik je, in glede na navedeno pravilno izrekla 6-mesečno prepoved vlaganja novih prošenj za dodelitev BPP v skladu s šestim odstavkom 20. člena ZBPP.

Tožnik je lastnik dveh nepremičnin, na katerih stoji zgradba, zgrajena do 3. gradbene faze. Vrednost nepremičnine znaša 122.000,00 EUR, vrednost polovičnega solastnega deleža tožnika torej 61.000,00 EUR. Navedene podatke je toženka pridobila z vpogledom v uradne evidence in druge zbirke podatkov. Z ugotovitvami je bil tožnik seznanjen, dana mu je bila možnost, da poda izjavo, v kateri se lahko natančno in konkretno opredeli do pridobljenih podatkov, kar je tudi storil. Tako v odgovoru na poziv kot tudi v tožbi tožnik priznava, da navedeno drži. Glede na navedene nesporne okoliščine je toženka pravilno zaključila, da tožnik glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP, zaradi česar je uporabila določbe ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti BPP. Vpisana hipoteka na tožnikovem solastnem deležu nepremičnin po presoji sodišča še ne pomeni, da tožnik s svojim premoženjem ne more razpolagati.

Glede na izrecne navedbe tožnika v prošnji za dodelitev BPP in v vlogi z dne 1. 3. 2018 ter ob upoštevanju določbe prvega odstavka 20. člena ZBPP ter petega odstavka istega člena tega zakona, bi moral organ, kolikor ni sledil navedbam tožnika o vrednosti njegovih in ženinih nepremičnin v Republiki Makedoniji, te podatke s strani makedonskih organov pridobiti po uradni dolžnosti. Kolikor to ne bi bilo mogoče, če makedonski organi teh podatkov ne vodijo, pa bi moral v ugotovitvenem postopku sam ugotavljati vrednost predmetnih nepremičnin. Hkrati bi moral po uradni dolžnosti z ustreznimi dokaznim sredstvi, če dvomi v tožnikovo navedbo v njegovi prošnji za dodelitev BPP, razčistiti vprašanje o morebitnem skupnem gospodinjstvu njegove žene na njenem prebivališču v Republiki Makedoniji.