VSM sklep I Ip 604/2013

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov predlog za omejitev izvršbe.

2Dolžnik v pravočasni pritožbi izpodbija sklep smiselno iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da je upravičeno zahteval omejitev izvršbe le na svojo plačo, saj že zarubljena sredstva zadoščajo za poplačilo izterjevanih obveznosti v višini 576,80 EUR z obrestmi. Navaja, da je delodajalec že odtrgal od njegove plače skupaj 908,68 EUR. Sklicuje se na dopis delodajalca št. 493-42/2013/4 z dne 24. 4. 2013, ki je bil poslan sodišču prve stopnje, in prilaga plačilne liste. Banka mu je z njegovega bančnega računa zadržala 403,45 EUR. Opozarja še, da banka nepravilno izvršuje sklep o izvršbi, saj je v njem naloženo banki da blokira dolžnikova denarna sredstva le v višini zapadlih mesečnih obveznosti, ta pa je izračunala celoten dolg zapadlih in nezapadlih obveznosti z obrestmi v višini 4.098,76 EUR, za ta znesek pa naj bi tudi blokirala sredstva.

3Pritožba ni utemeljena.

4Dolžnik neutemeljeno meni, da zatrjevana blokirana denarna sredstva na dolžnikovem bančnem računu in od plače v skupni višini 1312,13 EUR zadoščajo za poplačilo zapadlih obveznosti. Ob vložitvi predloga in enako ob izdaji sklepa sodišča prve stopnje dne 6. 5. 2013 je znašala višina zapadlih glavnic 1.442 EUR (576,80 EUR + 3x 288,40 EUR), k čemer je treba prišteti še zakonske zamudne obresti, ki se poplačajo pred glavnico (288. člen Obligacijskega zakonika – OZ).

5Do trenutka izdaje sklepa sodišča prve stopnje (in tudi v času vložitve dolžnikovega predloga za omejitev izvršbe), so namreč že zapadli tudi trije mesečni zneski preživnine po 288,40 EUR, ki zapadejo vsakega 8. v mesecu, zato je sklicevanje dolžnika zgolj na glavnico 576,80 z obrestmi neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je po pojasnjenem pravilno zaključilo, da ni izpolnjen zakonski pogoj za omejitev izvršbe, ko dolžnik ni izkazal, da njegova plača zadošča za poplačilo zapadle terjatve (drugi odstavek 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).

6Dolžnikove navedbe iz vloge z dne 17. 4. 2013, delno ponovljene sedaj v pritožbi v zvezi z nepravilnim izvrševanjem sklepa o izvršbi s strani banke bo moralo v nadaljevanju obravnavati sodišče prve stopnje kot zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe skladno z določili 52. člena ZIZ. Pri tem bo moralo preveriti, ali so bila dolžniku blokirana sredstva skladno z nalogom iz drugega odstavka I.a točke izreka sklepa o izvršbi z dne 1. 2. 2013 le v višini zapadlih obveznosti.

7Pri tem sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je namen določila prvega odstavka 143. člena ZIZ, na katerega se je sodišče prve stopnje tudi sklicevalo v izreku sklepa o izvršbi, zgolj v tem, da upniku ni treba vedno znova zahtevati izvršbe ob zapadlosti občasnih dajatev. Določilo drugega in tretjega odstavka 143. člena ZIZ pa terjata ločeno obravnavo zapadlih in nezapadlih obveznosti, za katere je sicer v naprej dovoljena izvršba, ki pa bo učinkovala šele ob nastopu izvršljivosti, ki je vezana na zapadlost. Tako blokada denarnih sredstev v višini še nezapadlih občasnih dajatev preživnine ni dopustna pred njihovo zapadlostjo, razen če izvršilno sodišče hkrati tudi dovoli predhodno odredbo v obliki prepovedi organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati z njegovega računa denarnega zneska še nezapadlih občasnih dajatev, za kar pa morajo biti izpolnjeni posebni zakonski pogoji (259. člen in 4. točka prvega odstavka 260. člena ZIZ).

8Sodišče prve stopnje bo tudi moralo odgovoriti na navedbe dolžnika, da banka izvršuje sklep o izvršbi tako, da mu ostane na računu mesečno znesek nižji od 2/3 minimalne plače. Omejitev izvršbe, opredeljena v 137. členu ZIZ, varuje dolžnikovo dostojanstvo tako, da dolžniku ostane kljub morebitnim zapadlim obveznostim eksistenčni minimum. Ko upnik v izvršbi ne more doseči, da se poseže na dolžnikova sredstva pod zakonsko omejitev, tako tudi ni dopustno, da bi banka, ki vodi dolžnikov račun, dosegla poplačilo svoje terjatve stroškov, ki jih navaja dolžnik v vlogi 17. 4. 2013, mimo prisilne omejitve in pred ostalimi dolžnikovimi upniki. Če gre za stroške oprave neposrednih dejanj izvršbe, imajo ti pomen izvršilnih stroškov (smiselno prvi odstavek 151. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), tudi teh pa ni dopustno poplačati iz dolžnikovih sredstev mimo zakonske omejitve.

9Sodišče druge stopnje tudi opozarja, da je postal sklep o izvršbi v obravnavani zadevi že pravnomočen, ko v zakonskem roku ni bila vložena ne pritožba upnika, niti ugovor dolžnika, zato bi banka in dolžnikov delodajalec morala plačati upnikovo terjatev in ne le blokirati denarna sredstva oziroma ne izplačati dolžniku plače v zarubljenem delu. Sodišče prve stopnje bo moralo navedeno raziskati glede na vlogo upnikov z dne 15. 4. 2013.

10Ko sodišče druge stopnje tudi ni našlo procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni.