143. člen ZIZ

Izvršba za izterjavo bodočih terjatev preživnine po 106. členu ZIZ in 143. členu ZIZ, in zavarovanje še ne zapadlih zneskov zakonite preživnine s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ sta samostojna in medsebojno neodvisna pravna instituta. Vrste predhodnih odredb so v prvem odstavku 260. člena ZIZ taksativno naštete, zato je smiselna uporaba določb 106. in 143. člena ZIZ glede na določbo 239. člena ZIZ izključena. Sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je trajanje predlaganega zavarovanja omejilo na 15 dni po zapadlosti vsakega posameznega v bodoče zapadlega preživninskega obroka.

Določba 204. člena ZIZ ne daje podlage za izterjavo bodočih preživninskih terjatev z izvršbo na nepremičnine. Odstop od splošnega pravila ZIZ, da se izvršba na podlagi izvršljive odločbe dovoli le za izterjavo zapadlih obveznosti, je izjema, ki je dovoljena le na podlagi izrecne zakonske določbe in takšni sta določbi 106. in 143. člena ZIZ. Medtem ko je določbo 204. člena ZIZ treba razlagati v kontekstu celotne 6. točke 13. poglavja II. dela ZIZ, ki ima drugačen namen.

Po sklepu o izvršbi in zavarovanju je bila izvršba dovoljena tudi za preživninske zneske, za katere je bilo hkrati dovoljeno tudi zavarovanje s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ. Gre torej za izvršbo bodočih občasnih dajatev, ki se v skladu z določbo 106. oziroma 143. člena ZIZ vrši brez vsakokratnega upnikovega predloga za izvršbo in posledične izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe.

Po sklepu o izvršbi in zavarovanju je bila izvršba dovoljena tudi za preživninske zneske, za katere je bilo hkrati dovoljeno tudi zavarovanje s predhodno odredbo po 259. členu ZIZ. Gre torej za izvršbo bodočih občasnih dajatev, ki se v skladu z določbo 106. oziroma 143. člena ZIZ vrši brez vsakokratnega upnikova predloga za izvršbo in posledične izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe.

Namen določila prvega odstavka 143. člena ZIZ je zgolj v tem, da upniku ni treba vedno znova zahtevati izvršbe ob zapadlosti občasnih dajatev. Blokada denarnih sredstev v višini še nezapadlih občasnih dajatev preživnine ni dopustna pred njihovo zapadlostjo, razen če izvršilno sodišče hkrati tudi dovoli predhodno odredbo v obliki prepovedi organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati z njegovega računa denarnega zneska še nezapadlih občasnih dajatev, za kar pa morajo biti izpolnjeni posebni zakonski pogoji. Ko upnik v izvršbi ne more doseči, da se poseže na dolžnikova sredstva pod zakonsko omejitev, tako tudi ni dopustno, da bi banka, ki vodi dolžnikov račun, dosegla poplačilo svoje terjatve stroškov, mimo prisilne omejitve in pred ostalimi dolžnikovimi upniki. Če gre za stroške oprave neposrednih dejanj izvršbe, imajo ti pomen izvršilnih stroškov.

Na uporabo 143. in 151. člena ZIZ, veljavnega v času vložitve predloga za izvršbo, ne more vplivati dejstvo, da sta bila ta dva člena z ZIZ-A spremenjena in je bil tudi 35. člen dopolnjen tako, da je v primerih, kadar je med več sredstvi predlagana tudi izvršba na nepremičnine, izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Po določbi 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ namreč ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo, pristojno še naprej, čeprav se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost tako, da bi bilo pristojno drugo sodišče iste vrste. Taka okoliščina, katere sprememba ne vpliva na spremembo pristojnosti, je poleg morebitne navedbe novega izvršilnega sredstva oziroma predmeta tudi sprememba ureditve pristojnosti po ZIZ.

Vprašanje krajevne pristojnosti ni vprašanje nadaljevanja postopka. Krajevna pristojnost se določi po okoliščinah, kakršne veljajo ob vložitvi predloga za izvršbo. Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga ostane pristojno še naprej, pristojnost se ustali. Sprememba ZIZ torej ni okoliščina, ki bi vplivala na spremembo krajevne pristojnosti.

Izvršba na prejemke iz pokojnine predstavlja rubež dolžnikove terjatve proti ZPIZ; tako je glede pristojnosti izvršilnega sodišča mogoče uporabiti le določbo 100. člena ZIZ.

V 151. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju je določena smiselna uporaba določbe 143. člena ZIZ tudi za izvršbo na sredstva, ki jih ima zasebnik na računu pri banki, če preko takega računa banka zanj opravlja plačilni promet.

V 151. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju je določena smiselna uporaba določbe 143. člena ZIZ tudi za izvršbo na sredstva, ki jih ima zasebnik na računu pri banki, če preko takega računa banka zanj opravlja plačilni promet.

Če je upnik predlagal za izvršbo več izvršilnih sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo tisto sodišče, ki je krajevno pristojno po prvo navedenem sredstvu izvršbe (35.člen ZIZ). Če je z istim izvršilnim predlogom zajeto več solidarnih dolžnikov, za katere ni krajevno pristojno isto sodišče, je pristojno sodišče za kateregakoli izmed njih po upnikovi izbiri (49.člen ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ). V dani izvršbi bi bili lahko upoštevaje prvo navedeno izvršilno sredstvo pri vsakem solidarnem dolžniku krajevno pristojni za odločanje tako Okrajno sodišče v Litiji kakor tudi Okrajno sodišče v Ljubljani (po 35.členu ZIZ), vendar pa, ker je upnik izvršilni predlog podal pri litijskem sodišču, je za predmetno izvršbo proti obema solidarnima dolžnikoma krajevno pristojno Okrajno sodišče v Litiji (po 49.členu ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ).

Kadar upnik predlaga več sredstev ali predmetov izvršbe, je za odločanje pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Sodna odločba je izvršljiva, ko postane pravnomočna in ko poteče rok za prostovoljno izpolnitev.

Upnica predloga za izdajo začasne odredbe ni vložila pred začetkom spora, o katerem naj bi sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih, ampak po zaključku takšnega spora. Zato za izdajo predlagane začasne odredbe ni podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča, ampak okrajnega, saj gre za postopek zavarovanja denarne terjatve po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Kadar je z istim predlogom za izvršbo predlaganih več sredstev izvršbe in začasna odredba, je za odločitev o predlogu za izvršbo in za začasno odredbo krajevno pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu za izvršbo.

Krajevna pristojnost po 143. čl. ZIZ je izključna, zato dogovor strank o krajevni pristojnosti za izvršbo na sredstva na dolžnikovih računih ne more biti upošteven.

Odločitev o imenovanju izvršitelja dejansko pomeni nadaljevanje izvršbe s podrejeno predlaganim izvršilnim sredstvom, rubežem premičnin, saj za opravo izvršbe na sredstva na dolžnikovih računih sodelovanje izvršitelja ni potrebno, kar pa je po ugotovitvi sodišča druge stopnje glede na stanje zadeve vsaj preuranjeno, saj ni izkazano, da bi bila izvršba na sredstva na dolžnikovem žiro računu neuspešna.

Upnik je v predlogu za izvršbo kot prvonavedeno sredstvo izvršbe predlagal prenos sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri Banki Celje, d.d., Enoti Laško. V primeru izvršbe na sredstva na računu pri banki, se za podjetnike ali druge osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, krajevna pristojnost določa po sedežu banke.

ZPP sodišču ne daje možnosti, da bi se lahko v kateri koli fazi postopka izreklo za krajevno nepristojno. S tem, da je sodišče obravnavalo upnikovo vlogo, ne da bi se ob predhodnem preizkusu izreklo za krajevno nepristojno, je sprejelo svojo krajevno pristojnost, ki je sedaj ne more (več) odkloniti.

V zvezi s smiselnim izvajanjem dolžnika, da mu je sodišče onemogočilo poslovanje, kar bi lahko storilo le z začasno odredbo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje samo zarubilo dolžnikova denarna sredstva na žiro računu, skladno s sklepom o izvršbi, ni pa izdalo nikakršnega sklepa o prepovedi uporabe zadevnega žiro računa. Zato je dejanska blokiranost žiro računa posledica dejstva, da dolžnikovi prilivi ne zadoščajo za pokritje njegovih obveznosti, in ne morda kakšne sodne prepovedi. Popravni sklep lahko sodišče izda kadar koli, pred ali po pravnomočnosti popravljenega sklepa, na predlog strank ali po uradni dolžnosti. Pred izdajo popravnega sklepa sodišču ni potrebno zaslišati strank.

Dolžnica ima odprt žiro račun št... pri Abanki d.d. Ljubljana, Ekspozitura Bežigrad. Zato je za odločanje v tej izvršilni zadevi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.