VSC sklep Cp 820/2013

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep o dedovanju razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v točki I izreka ugotovilo obseg zapuščine, da dedna pravica na podlagi oporoke pripada zapustnikovima vnukoma G. L. in R. L. vsakemu do ½ zapuščine, ki je predmet oporočnega dedovanja ter da pripada dedna pravica na podlagi zakona zapustnikovemu sinu M. L. do celote zapuščine, ki je predmet zakonitega dedovanja. V točki II izpodbijanega sklepa je razglasilo za zapustnikova dediča na podlagi oporoke njegova vnuka G. L. in R. L. vsakega do ½ zapuščine, ki je predmet oporočnega dedovanja, glede zapuščine, ki je predmet zakonitega dedovanja pa zapustnikovega sina M. L. ter odredilo, da se bo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pri zapustniku do ½ solastni nepremičnini parc. št. ... k.o. O. vpisala lastninska pravica na ime R. L. do celote zapustniku solastnega deleža, ter da je z denarnimi sredstvi na dveh transakcijskih računih pri A. b. V. d.d. ter na računu pri B. C. d.d., s pokojnino za mesec februar in razliko pokojnine za januar ter invalidnino in s polavtomatsko pištolo znamke ČŽ cal. 7.65 mm upravičen v celoti razpolagati M. L.

Zakoniti dedič M. L. (v nadaljevanju: pritožnik) je s pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje, uveljavljal je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD). Predlagal je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajal je, da ne oporeka ugotovitvam sodišča prve stopnje glede obsega zapustnikove zapuščine in njihove vrednosti in tudi ne dednim upravičenjem oporočnih dedičev in tudi ne ugotovljenim dednim upravičenjem pritožnika iz naslova zakonitega dedovanja. Sodišče prve stopnje pa je bistveno kršilo določbo 12. člena ZPP s tem, ko je ni uporabilo, pa je to imelo za posledico izdajo nezakonite in nepravilne odločbe. Pritožnik je kot zapustnikov edini dedič I. dednega reda v zapuščinskem postopku nastopal brez pooblaščenca in mu kot prava neuki stranki nepoznavanja prava v zapuščinskem postopku ne more in ne sme škodovati. To pomeni, da mu je bilo sodišče dolžno razložiti vse okoliščine in posledice v zvezi s podajo dedne izjave. Sodišče prve stopnje bi pritožnika moralo opozoriti, da ima pravico uveljavljati nujni delež, to je določen del zapustnikovega premoženja, saj je pravica do nujnega deleža na podlagi določbe 27. člena ZD zakonita dedna pravica posebne vrste. Dedna izjava pa mora izražati njegovo pravo voljo, pritožnikova volja, ki je po razglasitvi oporoke uveljavljal zakoniti dedni delež, pa ni bila takšna, kot zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje. Iz zapisnika o naroku v obravnavani zapuščinski zadevi ne izhaja, da bi sodišče pritožnika kakorkoli opozorilo na prej navedeno pravico. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa pod točko 4 je sodišče prve stopnje povsem neutemeljeno in zmotno ugotovilo, da pritožnik nujnega deleža ni uveljavljal. Tako je glede odločilnih dejstev zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, v posledici tega pa zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožnik kot edini dedič I. dednega reda v fazi pritožbe še pravočasno podaja dedno izjavo, s katero izrecno uveljavlja nujni delež na delu zapustnikove zapuščine, s katero je zapustnik z oporoko pred pričami razpolagal z njemu solastnim deležem na parc. št. ... k.o. O.

Pritožba je utemeljena.

Podatki v spisu potrjujejo pritožbeno navedbo, da sodišče prve stopnje pritožnika ni opozorilo na pravico do nujnega deleža, in da je v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovljeno dejstvo, da pritožnik nujnega deleža ni uveljavljal.

Določba 165. člena ZD nalaga sodišču dolžnost, da mora ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovilo in zavarujejo, zato mora obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pravico do dediščine, velikost dednega deleža (s tem tudi pravico do nujnega deleža), kot to določa prvi odstavek 207. člena ZD. Sodišče prve stopnje torej ni izpolnilo svoje dolžnosti materialno procesnega vodstva, ki je v zapuščinskem postopku še posebej poudarjeno.

Pritožnikova izjava v pritožbi, da uveljavlja nujni delež na delu zapuščine, s katerim je zapustnik razpolagal z oporoko pred pričami, je dedna izjava. Po tretjem odstavku 205. člena ZD lahko dediči podajo dedne izjave do konca zapuščinskega postopka, kar pomeni do pravnomočnosti sklepa o dedovanju. V pritožbi podana izjava zakonitega dediča, da uveljavlja nujni delež, je zato pravočasna.

Glede na obrazloženo je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 12. členom ZPP in v zvezi s 165. in 163. členom ZD, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP in v zvezi s 163. členom ZD).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati izjavo pritožnika o uveljavljanju nujnega deleža na delu zapuščine, s katerim je zapustnik razpolagal z oporoko pred pričami, nato pa ob upoštevanju določbe 28. člena ZD ugotoviti, ali je pritožnikov nujni delež prikrajšan in če je, ponovno določiti dedne deleže preostalih dedičev.