VSRS Sodba in sklep II Ips 361/2010

Revizija zoper odločitev o stroških postopka se zavrže.

Reviziji se delno ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje glede odškodnine za izgubljeni dohodek spremenita tako, da je toženka dolžna tožniku plačati 641,22 EUR, od tega zneska obračunati in plačati davke ter tožniku izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska za čas od 18. 12. 2000 dalje do plačila, v preostalem pa se zahtevek za plačilo odškodnine za izgubljeni dohodek zavrne.

Sicer se revizija zavrne.

Tožnik sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo že četrtič odločalo v tej zadevi. Na podlagi prejšnjih sojenj je bila tožniku že pravnomočno prisojena odškodnina v skupnem znesku 5.588,37 EUR. S to sodbo pa je toženi stranki naloženo plačilo odškodnine (še) v znesku 4.600,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje in pravdnih stroškov v znesku 1.371,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje. V presežku je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V razlogih za zavrnitev tožnikove pritožbe je navedlo, da pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ne utemeljujejo višjega zneska odškodnine za nepremoženjsko škodo. Skupna odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 9.869,17 EUR (pravilno 9.877,82 EUR) oziroma 10,56 povprečnih neto plač ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje predstavlja pravično zadoščenje in je v okviru sodne prakse. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zavrnilo zahtevek za premoženjsko škodo zaradi izgube na zaslužku ter za fotokopije in drug drobni material. V pritožbi ponujen matematični izračun neto zneskov izgube na zaslužku je nedovoljena pritožbena novota. Ne drži tožnikova trditev, da bi bilo splošno znano dejstvo, da so prispevki za socialno varnost in drugi odtegljaji enaki ne glede na tožnikovo prisotnost na delu. Njihova višina, ki je predmet konkretne zakonodajne ureditve, je individualizirana glede na konkretne parametre posamičnega primera. V tem delu tudi ne gre za sodbo presenečenja. Glede škode za fotokopije in drug drobni material dokazno breme nosi sam tožnik, ki bi ob načrtovanem odškodninskem zahtevku moral in mogel o tem zbrati in hraniti dokaze.

3Tožnik revizijo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter predlaga spremembo (podrejeno pa razveljavitev) obeh sodb nižjih sodišč in vrnitev v ponovno sojenje. Navaja, da je bila odškodnina za nepremoženjsko škodo po vseh njenih oblikah prenizko ocenjena glede na dejanske okoliščine primera in glede njegove umestitve v sodno prakso, zlasti glede na trajanje telesnih bolečin, pretrpljene nevšečnosti (psihiatrični pregled), intenzivnost primarnega in trajanje sekundarnega strahu ter težo trajnih posledic. Navaja sodno prakso Vrhovnega sodišča in višjih sodišč. Izračun izgube na zaslužku, ki ga je predložil v pritožbi, ni dokazna novota, saj je splošno znano, da so prispevki enaki ne glede na to, ali je tožnik v službi ali na bolniški. Odločitev sodišča prve stopnje v tem delu predstavlja sodbo presenečenja, saj bi sodišče v sklopu materialnega procesnega vodstva moralo tožnika opozoriti na nepopolnost predloženih listin. Stališče, da bi moral z računi izkazati tudi stroške fotokopiranja in drobnega materiala, je neživljenjsko. Sodna praksa takšne stroške priznava.

4Sodišče je revizijo vročilo toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5Revizija zoper odločitev o stroških postopka ni dovoljena.

6Odločitev o stroških postopka se šteje za sklep (peti odstavek 128. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Revizija zoper sklep pa je dovoljena le, če gre za sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). V konkretnem primeru ne gre za takšen sklep, saj sklep o stroških, vsebovan v sodbi, ni sklep o končanju postopka. Revizijsko sodišče je zato revizijo v tem delu zavrglo (377. člen ZPP).

7V preostalem delu je revizija delno utemeljena.

8V obravnavani zadevi je tožnik ob intervenciji policistov (dogodek je potekal v več fazah: pred tožnikovim blokom, med vožnjo od Policijske postaje ... do Povšetove in od tam do Kliničnega centra Ljubljana, na urgenci in na Povšetovi ob prihodu iz Kliničnega centra) utrpel: udarnino glave, udarnino oziroma zvin vratne hrbtenice, udarnine in odrgnine hrbta, prsnega koša, desne nadlahti, obeh podlahti, levega zapestja in levega stopala ter lažji pretres možganov. Podroben dejanski obseg vseh oblik tožnici nastale nepremoženjske škode je razviden iz razlogov sodb sodišča prve in druge stopnje, zato ga revizijsko sodišče na tem mestu ne ponavlja.

9Ni podana v reviziji uveljavljana zmotna uporaba materialnega prava pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo. Nižji sodišči sta ustrezno upoštevali merila, določena v 200. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR). Pri tem sta pravilno izhajali iz načela individualizacije in načela objektivne pogojenosti višine odškodnine. V prisojeni odškodnini za posamezno obliko škode so upoštevane vse okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje (in so natančneje opisane na petnajsti do sedemnajsti strani njegove sodbe). Ustrezna pa je tudi njena objektivna umestitev v sodno prakso, in sicer tako odškodnine po posameznih oblikah škode kot tudi celotne odškodnine. Pri preizkusu objektivne umeščenosti odmerjene odškodnine po posameznih oblikah nepremoženjske škode in kot celote je treba upoštevati celoten sklop dejanskih okoliščin konkretnega primera, ki tvorijo pravnoodločilno dejansko podlago za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo. V reviziji izpostavljene okoliščine po posameznih oblikah nepremoženjske škode (npr. trajanje telesnih bolečin in nevšečnosti zaradi psihiatričnega pregleda) v primerjavi s celotno dejansko podlago obravnavane zadeve in primerljivih primerov iz sodne prakse tako ne utemeljujejo drugačne odmere odškodnine. Drugačne presoje odmerjene odškodnine ne utemeljujejo niti primeri iz sodne prakse, na katere se tožnik sklicuje v reviziji. Gre za primere, ki po teži poškodb (kostne poškodbe vratnih, prsnih in ledvenih delov hrbtenice oziroma okvara vida, ipd.) in iz njih izvirajočih posledic z obravnavano zadevo niso primerljivi. Vsak primer je treba poleg presoje podlag za odmero odškodnine po posameznih oblikah nepremoženjske škode ves čas obravnavati kot celoto. Pomemben je (predvsem) končni znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo (in ne le zneski odškodnin za posamezne oblike te škode).(1) V obravnavani zadevi so bile pri odmeri odškodnine v zadostni meri upoštevane vse ugotovljene okoliščine. Skupni znesek odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo 9.877,82 EUR pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 10,5 takratnih povprečnih neto plač. Tako odmerjena odškodnina upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je utrpel tožnik, hkrati pa je primerljiva z odškodninami za podobno škodo.(2) Na ta način je ustrezno upoštevano tudi razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje.

10Glede na to, da je bil zahtevek za povračilo škode za stroške fotokopij in ostalega materiala zavrnjen kot nedokazan, tožnik v tem delu ne more uspeti z revizijskim očitkom, da sodišča takšne stroške sicer priznavajo. Pravilno je stališče izpodbijane sodbe, da mora tožnik tudi te stroške, ki jim je toženka prav tako ugovarjala, ustrezno zatrjevati in dokazovati.

11Utemeljeno pa tožnik sodbi sodišč druge in prve stopnje izpodbija v delu, ki se nanaša na odškodnino za izgubljeni dohodek iz delovnega razmerja. Iz njegovih revizijskih navedb izhaja, da na stališče obeh nižjih sodišč o upravičenosti do neto izgube dohodka pristaja le glede prispevkov za socialno varnost, ne pa tudi glede davkov oziroma dohodnine. Prav ima, da je izgubo dohodka, zmanjšano za prispevke za socialno varnost, mogoče izračunati z uporabo materialnega prava. Stopnja prispevkov za socialno varnost, ki se na podlagi določb Zakona o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju ZPSV) obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, je v relevantnem času znašala 22,10 %(3) in je bila enaka ne glede na to, ali je delavec delal ali pa je bil v bolniškem staležu. Glede na navedeno in upoštevaje izgubo na zaslužku v znesku 197.256,00 SIT oziroma 823,13 EUR, ki ji, kot izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje, toženka ugovarja le v obsegu pravilnosti predloženega bruto izračuna, izguba na zaslužku, zmanjšana za prispevke za socialno varnost tako znaša 153.662,00 SIT oziroma 641,22 EUR. Glede tožnikove davčne oziroma dohodninske obveznosti pa je treba uporabiti določbe 5. točke 27. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2)(4), iz katere izhaja, da se dohodnina plača tudi od prisojene odškodnine za izgubljeni dohodek. Tožnikova dohodninska obveznost iz tega naslova glede na določbe 15. člena ZDoh-2 nastane šele z izplačilom. Obračun njene akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov pa bo skladno s 127. členom in ostalimi določbami ZDoh-2 kot izplačevalec obdavčljivega dohodka morala izvesti toženka. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti temelji na določbi drugega odstavka 324. člena ZOR.

12Glede na navedeno je Vrhovno sodišče reviziji v delu, ki se nanaša na odškodnino za izgubljeni dohodek iz delovnega razmerja, delno ugodilo in v tem delu delno spremenilo sodbi sodišč prve in druge stopnje tako, da je toženki iz naslova odškodnine za izgubljenih dohodek naložilo plačilo zneska 641,22 EUR, zmanjšanega za davke, ki jih je od tega zneska dolžna obračunati in plačati toženka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tako dobljenega neto zneska za čas od 18. 12. 2000 dalje (prvi odstavek 380. člena ZPP). Ker ostali razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niso podani, jo je Vrhovno sodišče v preostanku zavrnilo (378. člen ZPP).

13Ker je tožnik z revizijo uspel le v neznatnem delu, to ne vpliva na presojo uspeha v pravdi, prav tako pa sam nosi stroške revizijskega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Prim. sodbo VS RS II Ips 351/2003 z dne 20. 5. 2004.

Op. št. (2): Npr. sodbi VS RS II Ips 352/2005 z dne 10. 5. 2007 in II Ips 996/2008 z dne 5. 3. 2009.

Op. št. (3): In sicer: prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - 15,50% (1. alineja 8. člena ZPSV); prispevek za zdravstveno zavarovanje - 6,36 % (1. alineja 1. točke 11. člena ZPSV); prispevek za porodniško varstvo - 0,10 % (1. alineja 13. člena ZPSV) in prispevek za zaposlovanje - 0,14 % (1. alineja 14. člena ZPSV).

Op. št. (4): 5. točka 27. člena ZDoh-2 določa: Dohodnine se ne plača od odškodnine na podlagi sodbe sodišča zaradi osebnih poškodb (telesnih poškodb, bolezni ali smrti) ali škode na osebnem premoženju, vključno z zamudnimi obrestmi, razen odškodnine, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. Med navedene odškodnine je mogoče šteti tudi odškodnine zaradi osebnih poškodb ali poškodovanja osebnega premoženja, izplačane na podlagi sodne ali izvensodne poravnave, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank, in če odškodnina ne presega utemeljenega in razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine, izplačane na podlagi sodb sodišča v podobnih primerih.