13. člen ZPSV
Prispevek za starševsko varstvo plačujejo:
- zavarovanci iz prve in druge alinee 1. točke 48. člena ZZZ in zavarovanci iz 9. točke prvega odstavka 15. člena ZZZ po stopnji 0,10%
- delodajalci po stopnji 0,10%
- zavarovanci iz 4. točke 48. člena ZZZ po stopnji 0,20%
- zavarovanci iz prve in druge alinee 1. točke 48. člena ZZZ in zavarovanci iz 9. točke prvega odstavka 15. člena ZZZ po stopnji 0,10%
- delodajalci po stopnji 0,10%
- zavarovanci iz 4. točke 48. člena ZZZ po stopnji 0,20%
- VDSS Sodba in sklep Pdp 162/2022Višje delovno in socialno sodišče · 2022
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje pri odločitvi ne bi smelo upoštevati določila četrtega odstavka 3. člena sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, na katerega se nobena od strank v prvem sojenju v zvezi z razliko v plači ni sklicevala. Sodišče vsebine konkretnih pravil, ki sta jih stranki določili s sklenitvijo pogodbe ali sporazuma, ne ugotavlja po uradni dolžnosti, temveč po pravilih, po katerih ugotavlja pravno pomembna sporna dejstva (II Ips 697/2004, III Ips 159/2009, III Ips 7/2013 in druge), v okvir trditvenega bremena stranke pa zato sodijo tudi trditve o pogodbenem dogovoru, na katerem temelji konkretna obramba. Ob predpostavki, da je delavcu skladno s prvim odstavkom 126. člena ZDR‑1 zagotovljen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah (minimalna plača oz. izhodiščna plača po kolektivni pogodbi), po presoji pritožbenega sodišča ni ovir, da se delavec in delodajalec v okviru načela pogodbene svobode v pogodbi o zaposlitvi ne bi smela dogovoriti za drugi bruto (ki je dejansko sestavljen iz prvega bruta in prispevkov za socialno varnost, ki jih mora od bruto plače plačati delodajalec kot zavezanec).</
- VSRS Sodba in sklep II Ips 361/2010Vrhovno sodišče RS · 2014
Pri preizkusu objektivne umeščenosti odmerjene odškodnine po posameznih oblikah nepremoženjske škode in kot celote je treba upoštevati celoten sklop dejanskih okoliščin konkretnega primera, ki tvorijo pravnoodločilno dejansko podlago za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo. Poleg presoje podlag za odmero odškodnine po posameznih oblikah nepremoženjske škode ves čas obravnavati kot celoto. Pomemben je (predvsem) končni znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo (in ne le zneski odškodnin za posamezne oblike te škode). Izgubo dohodka, zmanjšano za prispevke za socialno varnost, je mogoče izračunati z uporabo materialnega prava. Stopnja prispevkov za socialno varnost, ki se na podlagi določb ZPSV obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, je v relevantnem času znašala 22,10 %. Glede tožnikove davčne oziroma dohodninske obveznosti pa je treba uporabiti določbe 5. točke 27. člena ZDoh-2, iz katere izhaja, da se dohodnina plača tudi od prisojene odškodnine za izgubljeni dohodek. Tožnikova dohodninska obveznost iz tega naslova glede na določbe 15. člena ZDoh-2 nastane šele z izplačilom. Obračun njene akontacije in plačilo v korist javn
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 5. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sodba in sklep Pdp 162/2022Višje delovno in socialno sodišče · 12. 5. 2022
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje pri odločitvi ne bi smelo upoštevati določila četrtega odstavka 3. člena sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, na katerega se nobena od strank v prvem sojenju v zvezi z razliko v plači ni sklicevala. Sodišče vsebine konkretnih pravil, ki sta jih stranki določili s sklenitvijo pogodbe ali sporazuma, ne ugotavlja po uradni dolžnosti, temveč po pravilih, po katerih ugotavlja pravno pomembna sporna dejstva (II Ips 697/2004, III Ips 159/2009, III Ips 7/2013 in druge), v okvir trditvenega bremena stranke pa zato sodijo tudi trditve o pogodbenem dogovoru, na katerem temelji konkretna obramba. Ob predpostavki, da je delavcu skladno s prvim odstavkom 126. člena ZDR‑1 zagotovljen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah (minimalna plača oz. izhodiščna plača po kolektivni pogodbi), po presoji pritožbenega sodišča ni ovir, da se delavec in delodajalec v okviru načela pogodbene svobode v pogodbi o zaposlitvi ne bi smela dogovoriti za drugi bruto (ki je dejansko sestavljen iz prvega bruta in prispevkov za socialno varnost, ki jih mora od bruto plače plačati delodajalec kot zavezanec).</
- VSRS Sodba in sklep II Ips 361/2010Vrhovno sodišče RS · 5. 3. 2014
Pri preizkusu objektivne umeščenosti odmerjene odškodnine po posameznih oblikah nepremoženjske škode in kot celote je treba upoštevati celoten sklop dejanskih okoliščin konkretnega primera, ki tvorijo pravnoodločilno dejansko podlago za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo. Poleg presoje podlag za odmero odškodnine po posameznih oblikah nepremoženjske škode ves čas obravnavati kot celoto. Pomemben je (predvsem) končni znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo (in ne le zneski odškodnin za posamezne oblike te škode). Izgubo dohodka, zmanjšano za prispevke za socialno varnost, je mogoče izračunati z uporabo materialnega prava. Stopnja prispevkov za socialno varnost, ki se na podlagi določb ZPSV obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, je v relevantnem času znašala 22,10 %. Glede tožnikove davčne oziroma dohodninske obveznosti pa je treba uporabiti določbe 5. točke 27. člena ZDoh-2, iz katere izhaja, da se dohodnina plača tudi od prisojene odškodnine za izgubljeni dohodek. Tožnikova dohodninska obveznost iz tega naslova glede na določbe 15. člena ZDoh-2 nastane šele z izplačilom. Obračun njene akontacije in plačilo v korist javn