11. člen ZPSV

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik v relevantnem obdobju vključen v zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ in je bil torej sam dolžan plačati prispevke.

Pravna podlaga za izdajo odločbe o obveznosti plačila prispevka je določena v 65. členu ZDavP-2, rok za plačilo prispevka pa je določen v 66. členu citiranega zakona, to je 30 dni od vročitve odločbe. Glede na navedeno ob upoštevanju, da je bil tožnik vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, z vključitvijo v obvezno zavarovanje po 15. členu tega zakona pa nastopi tudi obveznost plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, je tožnik dolžan plačati prispevke za to zavarovanje, kot je bilo odločeno z izpodbijanima odločbama.

Pravna podlaga za izdajo odločbe o obveznosti plačila prispevka je določena v 65. členu ZDavP-2, rok za plačilo prispevka pa je določen v 66. členu citiranega zakona, to je 30 dni od vročitve odločbe. Glede na takšno pravno podlago in upoštevaje, da je bil tožnik vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ do 31. 12. 2015, je dolžan plačati prispevke za to zavarovanje, kot je bilo odločeno z izpodbijanima odločbama.

Sodišče prve stopnje je tožbo, s katero je tožnik uveljavljal odpravo izpodbijanih upravnih odločb in ugotovitev, da nima lastnosti zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki si sama plačuje prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje, od 1. 9. 2012 dalje, utemeljeno zavrglo. Pravilno je zaključilo, da je bilo o tem že pravnomočno odločeno. Toženec je namreč z dokončno odločbo odločil, da ima tožnik lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki si sama plačuje prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje od 1. 9. 2012. Pravilnost in zakonitost teh odločb je tožnik izpodbijal s tožbo v socialnem sporu, v katerem se je presojala lastnost zavarovanca. Tožbeni zahtevek na odpravo citiranih odločb in ugotovitev, da lastnosti zavarovanca nima, je bil zavrnjen. Takšna odločitev je postala pravnomočna z odločitvijo pritožbenega sodišča, torej še pred izdajo izpodbijanega sklepa. To pomeni, da je bilo o lastnosti zavarovanca že pravnomočno razsojeno. Ponovno sojenje o stvari, o kateri je že bilo pravnomočno razsojeno, ni dopustno. Zato v tem postopku ni dopustno pre

Pri preizkusu objektivne umeščenosti odmerjene odškodnine po posameznih oblikah nepremoženjske škode in kot celote je treba upoštevati celoten sklop dejanskih okoliščin konkretnega primera, ki tvorijo pravnoodločilno dejansko podlago za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo. Poleg presoje podlag za odmero odškodnine po posameznih oblikah nepremoženjske škode ves čas obravnavati kot celoto. Pomemben je (predvsem) končni znesek odškodnine za celotno nepremoženjsko škodo (in ne le zneski odškodnin za posamezne oblike te škode). Izgubo dohodka, zmanjšano za prispevke za socialno varnost, je mogoče izračunati z uporabo materialnega prava. Stopnja prispevkov za socialno varnost, ki se na podlagi določb ZPSV obračunavajo od plač oseb, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, je v relevantnem času znašala 22,10 %. Glede tožnikove davčne oziroma dohodninske obveznosti pa je treba uporabiti določbe 5. točke 27. člena ZDoh-2, iz katere izhaja, da se dohodnina plača tudi od prisojene odškodnine za izgubljeni dohodek. Tožnikova dohodninska obveznost iz tega naslova glede na določbe 15. člena ZDoh-2 nastane šele z izplačilom. Obračun njene akontacije in plačilo v korist javn