VSL sodba PRp 11/2014

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da je obdolženi odgovoren za storitev prekrška, ker je kot voznik prekoračil s prometnim znakom omejeno hitrost na cesti v naselju za več kot 30 km/h, ki ga je storil s tem, da je dne 10. 4. 2011 ob 8.05 uri vozil osebni avtomobil po glavni cesti II. reda skozi naselje Hrastnik, iz smeri Zidanega mostu proti Hrastniku, in na cesti v naselju Hrastnik, kjer je največja dovoljena hitrost za vozila omejena na 50 km/h, vozil z izmerjeno hitrostjo 93 km/h, ki je bila izmerjena v bližini stavbe Diskonta A., na naslovu Z., z laserskim merilnikom hitrosti Traffipatrol, tip XR SI 07-07-006, z odšteto varnostno razliko 5 km/h pri merilnem rezultatu do 100 km/h s hitrostjo 88 km/h, in tako prekoračil največjo dovoljeno hitrost za vozila na cesti v naselju Hrastnik za 38 km/h, s čimer je kršil 1. točko prvega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa ter se mu na podlagi 5. točke petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa izrečeta globa v znesku 1.000,00 EUR (tisoč evrov) in 9 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom kategorije B.

Globo mora obdolženec plačati v 30 dneh po prejemu te sodbe, lahko pa v istem roku zaprosi za plačilo globe v obrokih. V primeru neplačila se bo globa izterjala tako, da se bo obdolžencu določil uklonilni zapor, ki traja, dokler ne plača globe, vendar najdlje do 30 dni. Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila globe. Če tudi po uklonilnem zaporu ne plača globe, se globa izterja prisilno. Obdolženec lahko do začetka izvrševanja uklonilnega zapora sodišču predlaga, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.

II. Na podlagi prvega odstavka 144. člena Zakona o prekrških mora obdolženec plačati stroške postopka iz 1. do 5. točke prvega odstavka 143. člena Zakona o prekrških, in sicer strošek izdelave izvedenskega mnenja sodnega izvedenca v znesku 353,60 EUR (tristotriinpedeset 00/60 evrov) in sodno takso po tar. št. 8111 in 8114 v skupnem znesku 150,00 EUR (stopedeset evrov), v roku 15 dni po prejemu sodbe, lahko pa v istem roku zaprosi za plačilo stroškov v obrokih, sicer se prisilno izterjajo.

Z uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje je bil po razveljavitvi sodbe Okrajnega sodišča v Trbovljah PR 128/2011 z dne 30. 12. 2011 s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani PR 372/2012 z dne 19. 4. 2012 postopek zoper obdolženca zaradi prekrška po d) točki sedmega odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) ponovno ustavljen, tokrat na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Odločeno je bilo tudi, da stroški postopka iz 1. do 5. točke prvega odstavka 143. člena ZP-1 bremenijo proračun.

Zoper sodbo je predlagatelj postopka vložil pritožbo zaradi zmotne razlage tretjega odstavka 32. člena ZVCP-1. Meni, da je sodišče prve stopnje v preveliki meri sledilo izpovedi obdolženca, da meritev hitrosti ni bila izmerjena v naselju, ker mesto, kjer je bila izmerjena hitrost, ne zadostuje kriterijem Zakona o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC), ki je veljal v času storitve, saj na kraju, kjer je bila izmerjena hitrost, ni skupine niti vrste stavb. Po mnenju zagovornika morata biti pogoja izpolnjena kumulativno, kraj je sicer označen, ni pa skupine stavb z ene ali obeh strani. Res je diskont ob cesti trenutno zaprt, vendar sta v omenjenem objektu še najmanj dva poslovna prostora in skladišče, prav tako je v neposredni bližini upravna zgradba T. d.d., kjer se predvsem v dopoldanskem času v promet na glavno cesto II. reda pogosto vključujejo različna vozila, tudi tovorna, zaradi česar je postavitev prometne signalizacije za označitev naselja več kot smiselna in vse udeležence v prometu opozarja, da morajo hitrost prilagoditi dani situaciji in ne sme presegati 50 km/h. Zato je zakonodajalec v tretjem odstavku 32. člena ZVCP-1 tudi predpisal, da naselje ni zgolj pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja več stanovanjskih zgradb, temveč vključuje tudi dele cest znotraj pozidanega območja, ob katerih ni stanovanjskih stavb; v danem primeru se s tem odsekom ceste naselje Hrastnik začenja. Na tem delu ceste so pogosti udeleženci cestnega prometa tudi najšibkejši udeleženci, pešci in kolesarji, predvsem stanovalci z naslovov Z., K. in Š. Meje naselja morajo biti označene s predpisanim prometnim znakom, prometni znaki so ustrezno postavljeni, s tem so obveščeni tudi vozniki, ki ceste in Hrastnika ne poznajo. Obdolženec je v naselju vozil z veliko hitrostjo, saj je prekoračil tudi hitrost vožnje izven naselja, kjer je omejitev 90 km/h, izmerjena hitrost je bila 93 km/h. Navedena hitrost pa je povsem neprimerna za odsek omenjene ceste 1186, kjer je v celotni dolžini na relaciji Suhadol – Hrastnik cesta polna ožin, srečanje vozil oteženo in na določenih mestih celo nemogoče, ne da se eden izmed udeležencev srečanja ustavi in počaka. Na tej cestni relaciji beležijo številne prometne nesreče, katerih vzrok so predvsem neprilagojena hitrost, nepravilna srečanja in neustrezna varnostna razdalja. V smeri vožnje kršitelja se znotraj naselja poleg omenjenih poslovnih objektov nahaja tudi križišče glavne ceste s podvozom, ki je zelo nepregledno za voznike, ki se vključujejo na glavno cesto, in skozi katerega se v promet vključujejo vozniki s pozidanega območja naselja Za Savo, kjer je več kot deset stanovanjskih stavb. Glede na navedeno predlaga, da višje sodišče v skladu z zakonodajo sodbo spremeni tako, da obdolžencu poleg globe izreče še stransko sankcijo kazenskih točk.

Pritožba je bila vročena zagovorniku, ki na pritožbo ni odgovoril.

Pritožba je utemeljena.

V skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZVCP-1, ki je veljal v času storitve prekrška, je naselje, v katerem je hitrost omejena v skladu s prvim odstavkom tega člena, pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja več stanovanjskih stavb, ki tvorijo prostorsko celoto, v kateri se pešci in vozila lahko vključujejo v promet na tej cesti preko dovoznih poti, ulic, trgov, parkov ali drugih javnih površin; naselje vključuje tudi dele ceste znotraj pozidanega območja, ob katerih ni stanovanjskih stavb; meje naselja morajo biti označene s predpisanim prometnim znakom. Po uveljavitvi nove prometne zakonodaje pomen izraza „naselje“ ni vključen v (46.) člen Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), ki določa splošne hitrostne omejitve na slovenskih cestah, ampak je v skladu z 2. odstavkom 3. člena ZPrCP vključen v 2. člen Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1). V skladu s 34. točko prvega odstavka 2. člena ZCes-1, ki določa pomen izrazov, je naselje pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja vsaj deset stanovanjskih stavb, ki tvorijo prostorsko celoto, v kateri se pešci in vozila lahko vključujejo v promet na tej cesti preko dovoznih poti, ulic, trgov, parkov ali drugih javnih površin, meje naselja pa so označene s predpisano prometno signalizacijo; v naselje so vključeni tudi deli cest znotraj pozidanega območja, ob katerih ni stanovanjskih stavb.

V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZVCP-1 se morajo udeleženci cestnega prometa ravnati po prometnih pravilih, razen če je drugače določeno s prometnim znakom, ali če drugače odredi policist ali v skladu s pooblastili občinski redar. Način poteka in vodenja prometa za cesto ali njen del oziroma za naselje ali njegov del določi upravljavec ceste in ga označi s predpisano prometno signalizacijo; prometna ureditev obsega med drugim tudi omejitve hitrosti in določitev ter izvedbo ukrepov za umirjanje prometa (87. točka prvega odstavka 23. člena ZVCP-1). Prometno signalizacijo sestavljajo tudi prometni znaki, pri čemer postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme na javnih cestah predpisuje Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Ur. l. RS, št. 46/2000, 110/2006, v nadaljevanju: Pravilnik). V skladu s 14. točko 22. člena Pravilnika znak „naselje“ (III-14) označuje naselje, v katerega vodi cesta, in mesto na cesti, od katerega morajo vozniki ravnati v skladu s pravili vožnje v naselju. V skladu s 6. točko prvega odstavka 104. člena Pravilnika se znak III-14 (naselje) postavi na začetku naselja, v katerega vodi cesta. Prometna signalizacija in prometna oprema na javnih cestah mora biti načrtovana in postavljena tako, da se lahko od udeležencev v cestnem prometu pričakuje, da jo bodo zlahka in pravočasno opazili in dojeli njen pomen ter da se bodo lahko na podlagi postavljene prometne signalizacije in prometne opreme cest ravnali v skladu s pomenom oziroma zahtevami, ki so določene (izražene) s postavljeno prometno signalizacijo in prometno opremo cest (89. člen Pravilnika).

V obravnavani zadevi je iz zapisnika o meritvah hitrosti razvidno, da se je nadzor v naselju izvajal na mestu meritve „Za Savo 9“ ter je bila hitrost obdolženčevega vozila izmerjena na razdalji 144,9 m, oziroma glede na odgovor prekrškovnega organa 60,1 m od table, ki označuje začetek naselja Hrastnik, gledano v smeri njegove vožnje. Sodišče prve stopnje je v razveljavljenem postopku glede na lastno poznavanje navedenega odseka regionalne ceste, kot je razviden tudi iz fotografij, ki jih je v spis vložil obdolženec, ocenilo, da v konkretnem primeru ne gre za del ceste, ki izpolnjuje kriterije za naselje iz tretjega odstavka 32. člena ZVCP-1 oziroma del ceste znotraj pozidanega območja, ob katerem ni stanovanjskih stavb, pri čemer je vztrajalo tudi po izvedenem dopolnjenem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo pričo policista in postavilo sodnega izvedenca cestnoprometne stroke, čeprav se tudi tokrat ni opredelilo do vprašanja zagotavljanja varnega izvajanja prometnih pravil oziroma varnosti prometa, ki morata biti zagotovljena s postavljeno prometno signalizacijo, saj se tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče strinjati z naziranjem sodišča prve stopnje, da se omejitev hitrosti v naselju začne šele pri prvi pozidavi oziroma stanovanjski stavbi v naselju. V skladu s tretjim odstavkom 32. člena ZVCP-1 oziroma 34. točko prvega odstavka 2. člena ZCes-1 se lahko označi za naselje pozidano območje ob cesti, ki ga sestavlja več (oziroma vsaj deset) stanovanjskih stavb, ki tvorijo prostorsko celoto, v kateri se pešci in vozila lahko vključujejo v promet na tej cesti, ta pogoj je v primeru naselja Hrastnik izpolnjen. Hitrost v naselju pa ni omejena šele oziroma samo na območju stanovanjskih stavb, ampak na celotnem območju naselja, torej že pri prometnem znaku za začetek naselja, ki mora biti postavljen tako, da zagotavlja varno izvajanje prometnih pravil, tudi na območju poslovnih stavb, in to tudi, če se naselje z njimi začne (če ni na posameznih cestah ali njihovih delih, kjer varnost prometa in predpisani prometno tehnični elementi to omogočajo in je to določeno s predpisanim prometnim znakom, dovoljena višja hitrost, največ do 70 km/h), saj mora biti varno vključevanje v promet na cesti v naselju udeležencem zagotovljeno ne glede na to, ali se v promet vključujejo izpred stanovanjske ali poslovne stavbe. Iz fotografij sodnega izvedenca je tudi jasno razviden potek ceste, v desni nepregledni ovinek, nad katerim je (upravna) stavba, tako da je tudi postavitev prometnega znaka, ki voznike opozarja na dolžno ravnanje v skladu s pravili vožnje v naselju z vidika zagotavljanja varnosti cestnega prometa povsem utemeljena, čemur sicer sodišče prve stopnje tudi v izpodbijani sodbi niti ne oporeka.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi, da so bila odločilna dejstva v sodbi sodišča prve stopnje pravilno ugotovljena, da pa je treba glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisa izdati drugačno sodbo, na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 razsodilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

V skladu z drugim odstavkom 2. člena ZP-1 se v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši. V skladu z d) točko sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1, ki je veljal v času storitve prekrška, se je voznik motornega vozila, ki je prekoračil s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti v naselju za več kot 30 km/h, kaznoval z globo najmanj 1.000,00 eurov, izreklo pa se mu je tudi devet kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. Enake sankcije so bile po uveljavitvi nove prometne zakonodaje predpisane v 4. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP (Ur. l. RS, št. 109 z dne 30. 12. 2010, ki se je uporabljal od 1. 7. 2011 dalje), po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-A, Ur. l. RS, št. 57 z dne 27. 7. 2012, ki se uporablja od 1. 9. 2012 dalje), pa se voznik motornega vozila, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti v naselju za več kot 30 do 50 km/h, kaznuje z globo 1.000,00 eurov, izreče pa se mu tudi devet kazenskih točk (kar velja tudi po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa, ZPrCP-B, Ur. l. RS, št. 63/2013).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po ugotovitvi, da je od uveljavitve sprememb nove prometne zakonodaje za obravnavani prekršek predpisana globa le v določenem znesku, poleg tega pa tudi ni več predpisana stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, dejanje, kot je opisano v izreku te sodbe, pravno opredelilo kot prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP ter zanj izreklo v ZPrCP-A predpisani sankciji.

Globo mora obdolženec plačati v 30 dneh po prejemu te sodbe, lahko pa v istem roku zaprosi za plačilo globe v obrokih. V primeru neplačila bo sodišče postopalo na način, naveden v izreku te sodbe. Storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih zmožnosti za plačilo ne more plačati globe, lahko najpozneje tri dni po vročitvi poziva za nastop izvrševanja uklonilnega zapora predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti.

Ker je predlagatelj postopka s pritožbo uspel, je dolžan obdolženec na podlagi 147. v zvezi s 143. členom do 146. členom ZP-1 plačati stroške postopka, in sicer strošek izdelave izvedenskega mnenja v znesku 353,60 EUR, kot je bil pravilno odmerjen s sklepom sodišča prve stopnje PR 101/2012 z dne 17. 6. 2013, in sodno takso po tarifni številki 8111 za izrek globe v višini 10 % od zneska globe, torej 100,00 EUR, in tar. št. 8114 v višini 50,00 EUR za izrek stranske sankcije kazenskih točk, na podlagi Zakona o sodnih taksah (ZST-1).