VSRS Sodba in sklep G 8/2013 in G 9/2013

Postopka, ki se vodita pod opravilnima številkama G 8/2013 in G 9/2013 se združita v skupno obravnavo in odločanje, s tem da postane vodilni postopek pod opravilno številko G 8/2013.

Tožbi zoper odločbo 306-111/2011-78 z dne 17. 4. 2013 se ugodi, izpodbijana odločba se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožbi zoper sklep 306-111/2011-94 z dne 21. 5. 2013 se ugodi, izpodbijani sklep se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožnicama njune stroške postopka v znesku 350,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Dosedanji potek postopka

1Podjetji A. d. o. o. (v nadaljevanju A. oziroma prva tožnica) in B., d. d. (v nadaljevanju B. oziroma druga tožnica) sta dne 6. 12. 2011 pri Javni agenciji Republike Slovenije za varstvo konkurence(1) (v nadaljevanju Agencija oziroma tožena stranka) priglasili koncentracijo.

2Agencija je z odločbo 306-111/2011-78 z dne 17. 4. 2013 (v nadaljevanju odločba o neskladnosti koncentracije z dne 17. 4. 2013) odločila, da je koncentracija pridobitve skupne kontrole podjetij A. in B. nad podjetjem C. d. o. o. neskladna s pravili konkurence in se prepove (druga alineja prvega odstavka 50. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, v nadaljevanju ZPOmK-1).

3S sklepom 306-111/2011-94 z dne 21. 5. 2013 (v nadaljevanju sklep o zavrženju umika z dne 21. 5. 2013) je Agencija kot prepozni zavrgla zahtevi podjetij A. in B. z dne 17. 4. 2013 in 18. 4. 2013 v zvezi z umikom zahteve za presojo priglašene koncentracije (tretja točka prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP).

Postopek sodnega varstva

4Tožnici v postopku sodnega varstva v zadevi G 8/2013 s tožbo izpodbijata odločbo o neskladnosti koncentracije z dne 17. 4. 2013 zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Vrhovnemu sodišču predlagata, da odpravi izpodbijano odločbo in toženi stranki zadevo vrne v ponoven postopek ter da odpravi tudi sklep o zavrženju umika z dne 21. 5. 2013, oziroma podrejeno, da ugotovi nezakonitost. Tožnici v postopku sodnega varstva v zadevi G 9/2013 iz previdnosti vlagata tudi posebno tožbo zoper sklep o zavrženju umika z dne 21. 5. 2013 in predlagata njegovo odpravo.

5Tožbi sta bili vročeni toženi stranki. Ta v odgovoru na tožbo v zadevi G 8/2013 predlaga njeno zavrnitev. Odgovor na tožbo je bil vložen tudi v zadevi G 9/2013, vendar prepozno (9. točka drugega odstavka in tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih - ZS v zvezi v zvezi s petim odstavkom 55. člena ZPOmK-1), zato ga Vrhovno sodišče ni upoštevalo.

6Za postopek sodnega varstva (prvi in četrti odstavek 55. člena ZPOmK-1) zoper odločbe oziroma sklepe Agencije se v skladu z določbo drugega odstavka 54. člena ZPOmK-1 smiselno uporablja Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), če ni z ZPOmK-1 določeno drugače. V skladu z določbo 58. člena ZPOmK-1 sodišče preizkusi odločbo tožene stranke v mejah tožbenega zahtevka in mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve postopka v skladu s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.

Združitev postopkov

7Prvi odstavek 42. člena ZUS-1 določa, da lahko sodišče s sklepom več pri oddelku sodišča odprtih postopkov o istem predmetu združi v skupno obravnavo in odločanje. Tožbi tožnic se nanašata na isti postopek presoje koncentracije pred toženo stranko. Tožnici s tožbo v zadevi G 9/2013 izpodbijata sklep, katerega odpravo med drugim predlagata že v zadevi G 8/2013, zato je Vrhovno sodišče zaradi smotrnosti združilo postopka, ki se vodita pod opravilnima številkama G 8/2013 in G 9/2013, v skupno obravnavo in odločanje, s tem da je vodilni postopek tisti, ki nosi opravilno številko G 8/2013 (I. točka izreka).

Presoja utemeljenosti tožbe

8Tožbi zoper odločbo o neskladnosti koncentracije z dne 17. 4. 2013 in zoper sklep o zavrženju umika z dne 21. 5. 2013 sta utemeljeni.

9Tožnici v tožbi menita, da je meritorna odločba o neskladnosti koncentracije z dne 17. 4. 2013 nepravilna oziroma nezakonita, ker jo je tožena stranka izdala, čeprav sta tožnici zahtevo za presojo koncentracije pravočasno umaknili. Tožena stranka naj bi zmotno menila, da umika zahteve ne more več upoštevati. Posledično naj bi bil nepravilen in nezakonit tudi sklep o zavrženju umika z dne 21. 5. 2013.

10Postopek presoje koncentracije se lahko začne na zahtevo stranke na podlagi priglasitve ali po uradni dolžnosti (prvi in drugi odstavek 45. člena ZPOmK-1 v zvezi s 125. členom ZUP). ZPOmK-1 vprašanja umika zahteve ne ureja. Na podlagi izrecne zakonske določbe se zato v tem delu subsidirano uporabljajo določbe ZUP (drugi odstavek 15. člena ZPOmK-1 in 3. člen ZUP). V skladu z ZUP lahko stranka delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe (prvi odstavek 134. člena ZUP). ZUP omogoča umik zahteve tudi v postopku na drugi stopnji do vročitve odločbe, vendar pa glede na izključitev pritožbe zoper akte Agencije ta možnost za postopke pred njo ne pride v poštev (tretji odstavek 15. člena ZPOmK-1 in prvi odstavek 13. člena ZUP). Napotitev na uporabo določb ZUP glede vprašanj, ki jih ZPOmK-1 ne ureja, je jasna, prav tako je jasna tudi določba ZUP o umiku zahteve. Možnost umika zahteve je pravica stranke, ki jo lahko uveljavlja v zakonsko določenih okvirih. Če stranka zahtevo umakne, podlaga za meritorno odločitev v postopku, ki je tekel na zahtevo stranke, ni več podana. Skrajno časovno točko, do katere lahko stranka umakne zahtevo v upravnem postopku pred Agencijo, predstavlja vročitev odločbe. Stranka torej lahko vpliva na tek postopka tudi potem, ko je Agencija v zadevi že sprejela oziroma izdala meritorno odločbo in jo odpravila stranki. Glede na navedeno se je tožena stranka pri presoji pravočasnosti umika zahteve brez potrebe ukvarjala z vprašanjem, kdaj se postopek pred Agencijo konča, saj je ključno zgolj vprašanje, ali je stranka umik podala pred vročitvijo odločbe.

11Če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, izda organ sklep, da se postopek ustavi (prvi odstavek 135. člena ZUP). Edino logično je, da sklep o ustavitvi postopka izda pristojni organ, ki vodi postopek, v primeru (enostopenjskega) upravnega postopka presoje koncentracije torej Agencija. Logično razlago podpira tudi zgodovinska razlaga. ZUP iz leta 1999 se neposredno opira na prej veljavni jugoslovanski Zakon o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo, Ur. l. SFRJ, št. 47/1986; v nadaljevanju ZUP iz leta 1986),(2) ki je izrecno določal, da sklep, da se postopek ustavi, „izda organ, ki vodi postopek“ (drugi odstavek 131. člena ZUP iz leta 1986). S sklepom o ustavitvi postopka se odpravi tudi odločba, če je bila že izdana (drugi odstavek 135. člena ZUP).

12Iz podatkov spisa tožene stranke št. 306-111/2011 izhaja sledeče: 6. 12. 2011 sta tožnici priglasili koncentracijo; 16. 4. 2012 je tožena stranka s sklepom 306-111/2011-16 začela postopek presoje skladnosti priglašene koncentracije s pravili konkurence; 17. 4. 2013 je tožena stranka sprejela odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence; (med drugim) sta 18. 4. 2013 tožnici priporočeno oddali na pošto vlogi z dne 17. 4. 2013 oziroma 18. 4. 2013, s katerima sta podali umik zahteve za presojo koncentracije; 22. 4. 2013 sta tožnici vpogledali v spis tožene stranke; 6. 5. 2013 pa je bila tožnicama vročena odločba o neskladnosti koncentracije z dne 17. 4. 2013.

13Ker sta tožnici v tej zadevi umik zahteve podali 18. 4. 2013 (drugi odstavek 68. člena ZUP), kar je pred vročitvijo izpodbijane odločbe, ki predstavlja skrajno časovno točko, do katere lahko stranka umakne zahtevo v upravnem postopku pred Agencijo, je bil njun umik pravočasen. Ker tožena stranka umika zahteve za presojo koncentracije ni upoštevala, je kršila določbe 134. in 135. člena ZUP, pri čemer je ta kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe in izpodbijanega sklepa, saj se postopek zaradi pravočasnega umika zahteve ne bi smel končati z meritorno odločbo o neskladnosti koncentracije z dne 17. 4. 2013 oziroma umik zahteve ne bi smel biti zavržen s sklepom o zavrženju umika z dne 21. 5. 2013. Izpodbijano odločbo in izpodbijani sklep je zato treba odpraviti ter zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka in tretji odstavek 64. člena ZUS-1; II. in III. točka izreka).

14V ponovnem postopku bo tožena stranka morala upoštevati pravočasen umik zahteve tožnic ter postopati v skladu z določbo 135. člena ZUP.

15Vrhovno sodišče je na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem postopku tožnicama priznalo povračilo stroškov, skupaj v višini 350,00 EUR. Te stroške je naložilo v plačilo toženi stranki, skupaj z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka)

---.---

Op. št. (1): Pred 1. 1. 2013 Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo - Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence (drugi odstavek 12. člena novele ZPOmK-1B, Uradni list RS, št. 26/2011 z dne 8. 4. 2011).

Op. št. (2): Glej Predlog zakona o splošnem upravnem postopku (ZSUP) - EPA 641 - II - prva obravnava, Poročevalec Državnega zbora, št. 76/1998 z dne 9. 12. 1998, str. 63, prvi odstavek.