131. člen ZUP

Državni prostorski načrt, izdan na podlagi ZUPUDPP, je (upoštevaje zakonsko ureditev) po svoji naravi splošni akt, torej akt, ki učinkuje proti vsem in nima neposrednega učinka na pravni položaj določenih oseb (tako izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS št. I Up 9/2018 z dne 27. 3. 2019). Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo dela daljnovoda 2 x 110 kV ... št. 00719-27/2016 v 4. členu natančno določa območje državnega prostorskega načrta in je mogoče za konkretna zemljišča identificirati lastnike preko katastra in zemljiške knjige. Navedeno pa še ne pomeni, da je Uredba konkretni upravni akt. Namen izpodbijanega prostorskega akta je vzpostavitev dovolj natančne in določne pravne regulacije, da bo na njeni podlagi možno izdati gradbeno dovoljenje in druge upravne akte potrebne za izvedbo v Uredbi načrtovane prostorske ureditve, kot je to določeno v 3. členu Uredbe. Tožeče stranke bodo lahko očitke o protiustavnem in nezakonitem postopku sprejemanja Uredbe, kot tudi očitke glede njene vsebine uveljavljale tako v postopku razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice, kot tudi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo z Uredbo predvidenega dal

Z izpodbijanim sklepom je Eko sklad po uradni dolžnosti ustavil postopek dodelitve pravice do nepovratne finančne pomoči tožniku za nakup okolju prijaznejših težkih tovornih vozil in avtobusov. Sodišče je sklep presojalo v upravnem sporu glede na določbo drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Iz določb konkretnega javnega razpisa sledi, da se uporablja postopek, ki ga določata ZVO-1 in ZUP, kolikor ZVO-1 ne določa drugače. Iz teh določb pa ne izhaja, da bi se postopek v primerih, kot je obravnavani, ustavil. Kaj takega ne določa niti sam javni razpis. Zato je vprašljiv sklep o ustavitvi postopka po uradni dolžnosti. Ker je bil upravni postopek začet na podlagi vloge tožnika, bi toženka, če se je že želela sklicevati na četrti odstavek 135. člena ZUP, morala tožniku dati vsaj priložnost, da se izjavi, ali zahteva, da se postopek glede na ugotovljeno dejansko stanje nadaljuje. Utemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na kratek rok, kot je bil določen v javnem razpisu, kar je tudi v nasprotju s samimi določbami razpisa, ki določa, da bodo vlagatelji nepopolne vloge morali dopolniti v 8 dneh. Tudi ob upoštevanju določb ZUP je taka ureditev v razpisu netransparentna in po

Do napačne uporabe določb ZUP/86 je prišlo po umiku zahteve za denacionalizacijo parc. št. 1315 k.o. ... z vlogo tožnika z dne 30. 1. 2000. Po določbi 2. odstavka 131. člena ZUP/86 namreč v primeru, če je bil postopek uveden na zahtevo stranke, pa stranka umakne svoj zahtevek, izda organ, ki vodi postopek, sklep, da se postopek ustavi. Takšnega sklepa prvostopni organ ni izdal, in je v nadaljevanju meritorno odločil tudi o parc. št. 1315 k.o. ..., s katero je zahtevo za denacionalizacijo navedene parcele zavrnil.

Zakon o splošnem upravnem postopku – ZUP (1986) nima izrecne določbe glede razpolaganja z zahtevkom v obnovljenem postopku. Pri presoji dopustnosti razpolaganja z zahtevkom v tej fazi postopka pa je treba izhajati iz narave obnove postopka kot izrednega pravnega sredstva. Iz določb 255. do 258. člena ZUP (1986) izhaja, da tvori obnovljeni postopek celoto s prejšnjim postopkom (oziroma tistim delom prejšnjega postopka, ki je ostal v veljavi) ter konkretni postopek vrača v procesno situacijo, ko še ni bila izdana dokončna odločba. V tem procesnem položaju pa lahko po mnenju Vrhovnega sodišča stranka še vedno razpolaga s svojo zahtevo oziroma zahtevki.

Če je bil postopek uveden na zahtevo stranke, pa stranka umakne svoj zahtevek, izda organ, ki vodi postopek, sklep, da se postopek ustavi.

Tožnici je bil v upravnem postopku priznan položaj stranske udeleženke (intervenientke) in se je udeleževala postopka zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi. Tak procesni položaj pa ne more vplivati na pravice aktivne stranke, to je osebe, na zahtevo katere je bil uveden postopek, da razpolaga z zahtevkom in ga tudi umakne. Ker je v obravnavani zadevi odpadel obvezni zakonski pogoj za vodenje postopka, je zmotno stališče pritožbe, da bi moral upravni organ nadaljevati postopek in meritorno odločiti.

Kadar stranka, na katere zahtevo je tekel postopek za dovolitev priglašenih del, zahtevek umakne in upravni organ postopek ustavi, stranski intervenient, ki je imel v postopku položaj stranke zaradi varstva svojih pravic in pravnih koristi, ne more zahtevati nadaljevanja postopka in je pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka nedovoljena. Gre za predlagalni postopek, ki ne more teči brez zahteve stranke in ga ni mogoče nadaljevati v smislu tretjega odstavka 131. člena ZUP (1986). Postopek, ki bi tekel brez zahteve stranke in odločba izdana v tem postopku bi bila nična (4. točka 267. člena ZUP (1986).

Če je bila zahteva za napredovanje naslovljena kot zahteva za napredovanje v dva naziva (mentor in svetovalec), med spisi pa ni vloge, ki bi pomenila spremembo ali umik zahtevka, je tožena stranka z odločanjem le o eni zahtevi bistveno kršila pravila postopka.

Če se je upravni postopek končal zaradi umika zahtevka (1. odst. 131. čl. ZUP), mora pritožbeni organ s svojimi razlogi presoditi, ali so bili podani pogoji za ustavitev postopka, ali pa teh pogojev ni bilo, ne pa se spuščati v meritorno presojo o utemeljenosti oz. neutemeljenosti samega zahtevka.

Pravni interes kot stranka v postopku v zvezi z ukrepom gradbenega inšpektorja v primeru, ko investitor nima gradbenega dovoljenja (šteje se tudi, da ga nima v času, ko je zoper izdano gradbeno dovoljenje vložena pritožba), zaradi česar inšpektor z odločbo ustavi nadaljnjo gradnjo, lahko uveljavlja poleg investitorja tudi izvajalec gradbenih del (ali druga pravna oseba, ki ima sklenjeno pogodbo z izvajalcem), saj je le-ta lahko denarno kaznovan za gospodarski prestopek, če gradi objekt brez gradbenega dovoljenja. V konkretnem primeru pa je tožeča stranka izkazovala le dejanski interes z gradnjo sosednjega objekta, ne pa tudi pravnega, saj ni bila niti investitor oziroma dejanski izvajalec gradbenih del v soseščini. Zato je sodišče zavrnilo njeno tožbo.

Ni pogojev za vodenje carinskega postopka, če je carinsko blago vrnjeno v tujino.