VSL sklep I Cpg 250/2012
ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CPG.250.2012Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–15▾
Jedro povzetek sodišča
Glavna značilnost nasprotne tožbe je, da sta zaradi določene povezanosti tožbenega zahtevka, ki ga toženec z njo uveljavlja, z zahtevkom iz prvotne tožbe, obe tožbi združeni v istem postopku. Nasprotna tožba tako procesno ni popolnoma neodvisna od postopka po tožbi, saj nasprotne tožbe ni mogoče vložiti ne pred začetkom niti po prenehanju glavne pravde. Vložitev nasprotne tožbe predpostavlja združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje. V kolikor pa se sodišče odloči za samostojno obravnavanje nasprotne tožbe, mora o tem sprejeti ustrezen procesni sklep, o katerem morajo biti obveščene tudi stranke.
Izrek
Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v celoti razveljavi (1. in 2. odst. izreka) ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožba tožeče stranke proti 1. odstavku izreka se zavrže.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo naložilo toženi stranki, da mora na podlagi naročila št. 23/03 z dne 17.11.2003 opraviti določena gradbena dela v okolici poslovnega objekta tožeče stranke na P. (1. odst. izreka). Hkrati je zavrnilo zahtevek tožeče stranke na povrnitev njenih pravdnih stroškov v višini 879,49 EUR (2. odst. Izreka).
2Proti sodbi v 1. odstavku izreka se je pravočasno pritožila tožena stranka. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
3Proti sodbi se je pritožila tudi tožeča stranka. V pritožbi navaja, da dela, ki so navedena v izreku sodbe ni mogoče izvesti oziroma njihova izvedba ne bi bila smotrna. V času od vložitve tožbe pa do izdaje sodbe so se razmere na prostoru, na katerem naj bi se dela opravila, zelo spremenile. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo dopolni tako, da jo razveljavi in ugodi podrednemu zahtevku na vračilo avansa v višini 3.500.000,00 SIT s pripadki. Tožena stranka v pritožbi izrecno nasprotuje stroškovni odločitvi ter podaja specifikacijo stroškov.
Pritožba tožene stranke je utemeljena.
4Med strankama ni sporno, da se je dne 8.7.2005 pred Okrožnim sodiščem v Kranju začel spor med tožečo stranko T., s. p. in toženo stranko H. d. o. o., Jesenice zaradi plačila 3.279.763,00 SIT s pripadki, ki se je vodil pod opr. št. I Pg 381/2005, sedaj pa se vodi pod opr. št. I Pg 77/2012.
5Iz k spisu priložene fotokopije spisa I Pg 381/2005 izhaja, da je v navedenem sporu tožena stranka (H. d. o. o.) vložila na naroku dne 10.4.2007 nasprotno tožbo proti tožeči stranki (T. s. p.) zaradi dokončanja del in odprave napak. Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 10.4.2007 izhaja, da je sodišče glede nasprotne tožbe strankam pojasnilo, da bo tožencu po nasprotni tožbi tožniku (H. d. o. o.) poslalo taksni opomin za tožbo, potem pa jo bo vročilo tožeči stranki po nasprotni tožbi, toženi stranki (T. s. p.). V nadaljevanju postopka v zadevi I Pg 381/2005 se sodišče ni več ukvarjalo z nasprotno tožbo. Le-to je vpisalo v nov spis pod opr. št. I Pg 118/2007. (sedaj predmetni spis) in spor po nasprotni tožbi ločeno vodilo od spora I Pg 381/2005.
6Iz podatkov predmetnega spisa pa izhaja, da je sodišče tožečo stranki iz nasprotne tožbe pozivalo najprej k plačilu sodne takse, potem pa še k popravi oziroma dopolnitvi tožbenega zahtevka. Nasprotno tožbo je s popravki in dopolnitvami vročilo neposredno toženi stranki, ki je pisanje prejela 17.10.2008.
7Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nasprotna tožba ni bila pravilno vročena toženi stranki, na kar pravilno opozarja tožena stranka v pritožbi.
8Po določbi 183. člena ZPP lahko tožena stranka vloži do konca glavne obravnave nasprotno tožbo. Glavna značilnost nasprotne tožbe pa je, da sta zaradi določene povezanosti tožbenega zahtevka, ki ga toženec z njo uveljavlja, z zahtevkom iz prvotne tožbe, obe tožbi združeni v istem postopku. Nasprotna tožba tako procesno ni popolnoma neodvisna od postopka po tožbi, saj nasprotne tožbe ni mogoče vložiti ne pred začetkom niti po prenehanju glavne pravde.
9Po stališču pritožbenega sodišča vložitev nasprotne tožbe predpostavlja združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje. V kolikor pa se sodišče odloči za samostojno obravnavanje nasprotne tožbe mora o tem sprejeti ustrezen procesni sklep (3. odst. 300. člena ZPP), o katerem morajo biti obveščene tudi stranke.
10V predmetni zadevi je tožeča stranka vložila nasprotno tožbo, na naroku, ki ga je sodišče opravilo v zadevi I Pg 381/2005, v kateri je na strani tožeče stranke nastopal toženec, ki je za zastopanje v pravdi imel pooblaščenca. Kadar ima stranka v postopku pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu (1. odst. 137. člena ZPP). Osebna vročitev se stranki veljavno opravi tako, da se pisanje vroči pooblaščencu. Vročanje stranki neposredno ni pravilno. Iz zapisnika z naroka z dne 10.4.2007 v zadevi I Pg 381/2005 namreč ne izhaja, da se je sodišče odločilo za samostojno obravnavanje nasprotne tožbe. Kaj takega pa tudi ne izhaja iz podatkov predmetnega spisa.
11Zaradi predpostavljenega enotnega postopka po tožbi in nasprotni tožbi, bi morala glede na navedeno biti v skladu s 1. odst. 137. člena ZPP nasprotna tožba s pozivom na odgovor in opozorilom na posledice iz 277. člena ZPP vročena pooblaščencu tožeče stranke oziroma nasprotno tožene stranke. Ker nasprotna tožba ni bila pravilno vročena, s tem pa ne izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe (1. točka 318. člena ZPP), je sodišče prve stopnje zato zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
12Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijano sodbo v celoti (1. in 2. odst. izreka) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 354. člena ZPP).
Pritožba tožeče stranke ni dovoljena.
13Tožeča stranka je s tožbenim zahtevkom kot ga je postavila uspela. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožeča stranka nima pravnega interesa za pritožbo. Glede na s tožbo zahtevano pravno varstvo tožeča stranka s pritožbo za sebe ne more doseči ugodnejše rešitve, saj je s svojim zahtevkom v celoti uspela.
14Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (352. člen ZPP).
15Ker je bila odločitev o pravdnih stroških v 2. odst. izreka izpodbijane sodbe razveljavljena v posledici razveljavitve 1. odst. izreka izpodbijane sodbe na podlagi pritožbe tožene stranke, se pritožbeno s pritožbenimi razlogi, s katerimi tožeča stranka napada stroškovno odločitev, ni posebej ukvarjalo.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 8. 1. 2014Nazaj na vrh ↑