VSC sklep Cpg 27/2013

Pritožbi se ugodi, sodba prve stopnje se razveljavi v izpodbijanem delu, to je:
(-) v prvi točki izreka za znesek glavnice 400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 6. 2011 dalje do plačila in izvršilne stroške v znesku 50,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2012 dalje do plačila ter
(-) v drugi točki izreka, in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 202182/2011 z dne 21. 12. 2011 v prvem in tretjem odstavku (izreka) tako, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki znesek glavnice 500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 6. 2011 dalje do plačila in izvršilne stroške v znesku 50,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2012 dalje do plačila (prva točka izreka). Toženi stranki je še naložilo, da mora povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 52,00 EUR v roku 8 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za izpolnitev dalje do plačila (druga točka izreka). Ugotovilo je, da je med pravdnima strankama nesporno, da je tožena stranka v obdobju 1. 1. 2011 do 28. 2. 2011 v treh primerih napačno evidentirala in neupravičeno zaračunala zdravstvene storitve iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja v skupnem znesku 101,96 EUR. Tožeča stranka je o tem izdala zapisnik št. ..., kar je potrdila tudi zaslišana priča nadzorna zdravnica D. T., in toženi stranki izrekla 500,00 EUR pogodbene kazni ter v tem znesku 16. 6. 2011 izstavila Račun, št. 90158868. Tožena stranka je za znesek 101,96 EUR izstavila tožeči stranki dobropise oziroma popravek poročila, medtem ko računa za pogodbeno kazen ni poravnala. Ker v primerih preplačila ne gre za povrnitev škode, določilo drugega odstavka 46. člena Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2010 (Dogovor) ni mogoče razumeti drugače, kot da je v primeru preveč zaračunanih storitev pogodbena kazen predvidena kot čista civilna kazen, katere cilj je v prvi vrsti pravilno zaračunavanje storitev, v primeru napačnega zaračunavanja pa prevencija, da v prihodnje ne bi več prihajalo do napačnih obračunov storitev in preplačil. Če bi izvajalec moral ob vsaki kršitvi povrniti le preveč zaračunan znesek, ga to ne bi sililo k pravilnemu evidentiranju obravnave zavarovanih oseb, saj zanj ne bi imelo negativnih posledic. Sredstva tožeče stranke bi utegnila biti v posledici nepravilnega obračunavanja storitev neupravičeno obremenjena. Takšna razlaga (pogodbene kazni v Dogovoru) je v skladu s temeljnimi načeli obligacijskega prava, kot so dolžnost izpolnitve obveznosti (9. člen Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju: OZ), enake vrednosti dajatev (8. člen OZ), vestnosti in poštenja (5. člen OZ), skrbnosti (6. člen OZ) in prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ).

Zoper to sodbo prve stopnje vlaga za prisojeni znesek glavnice 400,00 EUR s pripadki pritožbo tožena stranka po pooblaščencu iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena

ZPP

v zvezi s prvim odstavkom 458. člena ZPP in ker je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno po drugem odstavku 458. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je med njo in tožečo stranko bilo in je nesporno, da je bil nadzor opravljen, da so bile ugotovljene kršitve v višini 101,96 EUR ter da je bil za ta znesek izdan dobropis. Sodišče prve stopnje niti na podlagi teh nespornih dejstev ne razbere, da je morala izstaviti dobropis tudi za storitve, ki jih je pri neki zavarovani osebi opravila in pravilno evidentirala, zgolj zaradi samega dejstva, ker je bila ena od opravljenih storitev nepravilno evidentirana. V svoji pripravljalni vlogi z dne 22. 5. 2012 je podala ugovor nesorazmernosti pogodbene kazni po 252. členu OZ. Sodba prve stopnje o tem ugovoru nima razlogov, navedeni razlogi pa so nejasni. Ker je zato ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka (štirinajsta točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

V tem postopku v gospodarskem sporu se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je ta gospodarski spor spor majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena ZPP). Sodba (in sklep), s katero (katerim) je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, pa se sme(ta) izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), ter ko je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (drugi odstavek 458. člena ZPP).

Tožena stranka v pritožbi kot nedopustno pritožbeno novoto navaja, da naj bi bil nepravilen samo del obračuna, ne tudi preostali pravilni del obračuna. Zato je sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ZPP). Razen tega s tem izpodbija dejansko stanje, kar pa ni dopusten pritožbeni razlog v gospodarskih sporih majhne vrednosti (prvi in drugi odstavek 458. člena ZPP). Prav tako neutemeljeno izpodbija razloge sodišča prve stopnje o naravi pogodbene kazni v 46. členu Dogovora (priloga B 1; štirinajsta točka obrazložitve sodbe). Vseeno pa v pritožbi utemeljeno navaja, da je v pripravljalni vlogi z dne 22. 5. 2012 podala ugovor nesorazmernosti pogodbene kazni po 252. členu OZ in da sodba prve stopnje o tem ugovoru nima razlogov. Ker je zato ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po štirinajsti točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da te kršitve postopka glede na njeno naravo, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS), ne more samo odpraviti. Zato je ugodilo pritožbi tožene stranke, razveljavilo sodbo prve stopnje v izpodbijanem delu (prvi odstavek 350. člena ZPP) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

V novem sojenju naj sodišče prve stopnje poleg že podanih razlogov odgovori na materialnopravni ugovor tožene stranke o zmanjšanju pogodbene kazni po 252. členu OZ. Odgovori naj, ali je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti (svoje stališče o naravi pogodbene kazni je že pojasnilo v štirinajsti točki obrazložitve obravnavane sodbe) nesorazmerno visoka.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji

odstavek 165. člena ZPP

).