VSRS Sklep X Ips 412/2012

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, IV U 65/2012-11 z dne 4. 9. 2012 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Zavoda RS za zaposlovanje, Območna enota Celje, Urad za delo Celje, št. 461-4292/2011-0100-4-0048 z dne 3. 10. 2011. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ odločil: da se revident z dnem 4. 7. 2011 preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb (1. točka izreka odločbe); da se odločitev iz 1. točke izreka izvrši z dnem dokončnosti te odločbe v upravnem postopku (2. točka izreka odločbe); da se revident 6 mesecev po dokončnosti te odločbe v upravnem postopku ne more ponovno prijaviti v evidenco brezposelnih oseb (3. točka izreka odločbe); o stroških postopka (4. točka izreka). Odločitev je posledica ugotovitve prvostopenjskega upravnega organa, da se revident neupravičeno ni vključil v aktivnosti Aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju APZ), in sicer v delavnico „Prava odločitev za zaposlitev“, s čimer je kršil obveznosti, ki jih je sprejel s Pogodbo o vključitvi v aktivnosti: Program APZ – Eksperimentalni program pomoči pri načrtovanju poklicne poti (v nadaljevanju Pogodba o vključitvi v program APZ). Tožena stranka je z odločbo, št. 11008-15442011/2 z dne 14. 2. 2012, zavrnila revidentovo pritožbo.

2Sodišče prve stopnje, ki se sklicuje na razloge upravnega organa prve stopnje in tožene stranke (drugi odstavek 71. člena ZUS-1) v obrazložitvi izpodbijane sodbe dodatno pojasnjuje, da iz listin upravnega spisa izhaja, da je bil revident seznanjen s postopkom vključevanja v delavnico „Prava odločitev za zaposlitev“ izvajalca ..., d. o. o., saj iz listin upravnega spisa izhaja, da mu je bila vročena zloženka izvajalca s tedenskim urnikom, iz listin prisotnosti na delavnicah pa izhaja, da se revident ni udeležil nobene, s čimer je kršil pogodbene obveznosti.

3Revident dovoljenost revizije utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni oziroma razveljavi. Navaja, da je že v tožbi zatrjeval in s predlogom svojega zaslišanja in prič dokazoval, da ni bil obveščen, kje, kdaj in ob kateri uri naj se udeleži delavnice, da zloženke, ki naj bi vsebovala navedene podatke, ni prejel. Zato ni kršil pogodbenih obveznosti. Sodišče prve stopnje se do teh trditev in predlaganih dokazov ni opredelilo, ni mu bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, prav tako pa so v razlogih izpodbijane sodbe nasprotja med vsebino listin v spisu in razlogovanjem sodišča, s čimer je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 8., 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je do izbrisa iz evidence dejansko prišlo že dne 13. 12. 2011, ko je bil s strani uradne osebe zavrnjen na Zavodu za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod). Priglaša revizijske stroške.

4Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5Revizija je utemeljena.

6Revizija je dovoljena na podlagi določbe 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji Vrhovnega sodišča je revident izkazal, da ima zanj izpodbijana odločitev zelo hude posledice. Posledica izpodbijane odločbe o izbrisu iz evidence brezposelnih oseb je izguba denarne socialne pomoči (28. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih) in drugih socialno varstvenih prejemkov, ki revidentu predstavljajo edini vir preživljanja. Ker je revizija dovoljena iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo do pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali je revident kršil obveznosti, ki jih je sprejel s Pogodbo o vključitvi v program APZ, in ali je bil posledično izpolnjen zakonski pogoj iz tretje alineje prvega odstavka 129. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD), ki določa, da Zavod neha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če krši obveznosti, sprejete s pogodbo o vključitvi v program APZ, kar je odvisno od tega, ali je na verodostojen način izkazano, da je bil o kraju in času delavnice, ki bi se je glede na s pogodbo prevzeto obveznost moral udeležiti, obveščen.

9Po presoji Vrhovnega sodišča je zaključek sodišča prve stopnje, da je bil revident seznanjen s podatki, kje in kdaj se lahko udeleži predmetne delavnice oziroma da mu je bila vročena zloženka z navedenimi podatki, preuranjen.

10Sodišče prve stopnje je namreč o obstoju odločilnega dejstva o revidentovi seznanjenosti z navedenimi podatki oziroma vročitve zloženke sprejelo zaključek, da mu je bila zloženka vročena, pri čemer niti ni navedlo, s čim je ta vročitev izkazana. Če je to sklepalo le na podlagi tega, da je v upravnem spisu k Zaposlitvenem načrtu pripeta zloženka izvajalca programa s tedenskim urnikom in lokacijo delavnice (brez kakršnega koli potrdila o dejanski vročitvi te zloženke), in na podlagi uradnega zaznamka z dne 9. 11. 2011, iz katerega izhaja, da je svetovalka za zaposlitev revidentu po predstavitvi delavnice in soglasju za vključitvijo vanjo izročila zloženko, revident pa ves čas postopka zatrjuje nasprotno, to po presoji Vrhovnega sodišča ne zadošča za zaključek, da je bila revidentu zloženka s potrebnimi podatki res tudi vročena.

11Upoštevaje vsebino upravnih listin v upravnem spisu te zadeve in tožbeno trditveno podlago ter, da je od ugotovitve tega pravno relevantnega dejstva (seznanitve s potrebnimi podatki za izpolnitev revidentove pogodbene obveznosti) odvisna revidenotova pravica do vpisa v evidenco brezposelnih oseb in iz nje izvirajoče druge pravice brezposelnih, je preuranjen zaključek sodišča, da je to odločilno dejstvo dokazano. Zato bi sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru moralo izvesti tudi v tožbi predlagane nasprotne dokaze.

12Ker je sodišče prve stopnje ugotovitev o dejstvih, ki so za odločitev bistvena, očitno oprlo le na listine upravnega spisa, ki vročitve zloženke ne dokazujejo, pri tem pa je spregledalo revidentove nasprotne dokazne predloge in v tožbi predlaganih dokazov ni izvedlo ter je v nasprotju s tožbenimi navedbami v obrazložitvi sodbe navedlo, da revident niti ni zanikal, da mu je bil izdan Zaposlitveni načrt s tedenskim urnikom (primerjaj drugi odstavek na drugi strani tožbe in 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 1. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1, v povezavi z drugim odstavkom 75. člena ZUS-1 in 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se v upravnem sporu uporablja primerno (prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

13Glede na navedeno kršitev, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, je Vrhovno sodišče reviziji na podlagi prvega odstavka 93. člena ZUS-1 v povezavi z 8. točko 339. člena ZPP ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem naj sodišče prve stopnje upošteva stališča iz tega sklepa.

14Vrhovno sodišče še pojasnjuje, da je za odločanje v obravnavani zadevi pred sodiščem prve stopnje podana stvarna pristojnost upravnega sodišča na podlagi določbe drugega odstavka 32. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela(1)(v nadaljevanju ZUTD-A), ki določa, da se postopki v sporu v zvezi s prenehanjem vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb, ki so se začeli do uveljavitve tega zakona, dokončajo pred sodiščem, pristojnim za upravni spor. Po določbi 23. člena ZUTD-A je bilo namreč sodno varstvo v postopkih v zvezi s prenehanjem vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb preneseno na sodišče, pristojno za socialne spore.

K II. točki izreka:

15Odločitev o stroških postopka je Vrhovno sodišče na podlagi določbe tretjega in četrtega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pridržalo za končno odločbo.

----

Op. št. (1): ZUTD-A je začel veljati 12. 4. 2013.