VSL sodba II Cp 462/2013

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v delu pod točko I. izreka razveljavi v delu, ki se glasi: „se tožbeni zahtevek zavrne“, ter se tožba (predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine) zavrže.
II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Predlog toženca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 50092/2011 z dne 14. 4. 2011 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnikom je zato naložilo, da tožencu povrnejo pravdne stroške v znesku 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila. Iz razlogov sodbe izhaja, da je toženec utemeljeno ugovarjal aktivni legitimaciji, da S., ki je tožbo vložil kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov (na podlagi 4. alineje četrtega odstavka 118. člena SPZ) (1) za plačilo stroškov, ki bremenijo toženca kot etažnega lastnika, ni izkazal veljavnosti sklenjene pogodbe o upravljanju, pa tudi ne na zakonit način določenega toženčevega solastnega deleža v posamezni stavbi. Zato niso izpolnjeni pogoji iz 118. člena SPZ v zvezi s 25. členom Stanovanjskega zakona (SZ-1), ki bi vložniku tožbe podeljevali legitimacijo za njeno vložitev.

2Zoper sodbo se pritožuje S. iz (kot sam izrecno navaja) vseh pritožbenih razlogov po ZPP s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni ali jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Uveljavlja bistveno kršitev postopkovnih določb, saj bi v primeru neizkazanega zakonitega zastopstva pritožnika sodišče moralo tožnikom dati dodatno možnost izkazati zakonito zastopstvo ali pooblastilo, in šele nato tožbo zavreči, ne pa zavrniti zahtevek. Sicer pa graja zaključek o neizkazanosti zakonitega zastopstva (odločitev je napačna in brez ustrezne obrazložitve) ter meni, da je bila pogodba o upravljanju veljavno sklenjena. Sodišče je upoštevalo zgolj dokaze (in sodno prakso), ki jih je predložil toženec, ne pa tudi dokazov (in sodne prakse), ki jih je predložila „tožeča stranka“. Opozarja tudi, da že več kot 15 let vrši vse zakonske obveznosti upravnika, medtem ko toženec svojih obveznosti iz naslova upravljanja in obratovanja stavbe ne poravnava.

3Na pritožbo je odgovoril toženec, ki v odgovoru obširno utemeljuje neveljavnost pogodbe o upravljanju pritožnika z dne 17. 6. 1996 ter navaja številno sodno prakso, ki temu pritrjuje. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdi, pritožniku pa naloži, da tožencu povrne stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP), (2) v sporih majhne vrednosti pa so razlogi za izpodbijanje sodbe zakonsko omejeni; sodba se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP (3) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), s čimer je bil pritožnik s pravnim poukom v izpodbijani sodbi seznanjen. S pritožbo v sporu majhne vrednosti torej ni dopustno izpodbijati niti dejanskih ugotovitev, niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb ZPP, to je tistih iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Stranki in pritožbeno sodišče so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče (v bistvenem so povzeta v tč. 1 te obrazložitve). Pritožbeno sodišče zato pritožbenih očitkov, ki se nanašajo na napačno ugotovitev dejstev ((ne)veljavnost pogodbe o upravljanju z dne 17. 6. 1996) ter dokazno oceno navedene pogodbe tako v procesnem kot dejanskem smislu (da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo veljavnost navedene pogodbe), ni moglo in smelo upoštevati.

6Je pa utemeljen pritožbeni očitek o zagrešeni bistveni kršitvi postopkovnih določb

iz 11. točke drugega odstavka 339. člena

ZPP

(upošteven tudi po uradni dolžnosti

na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP), (4)

upoštevajoč specifično pravno situacijo pritožnika (S.) (5). Zgrešeno je namreč stališče sodišča prve stopnje glede utemeljenosti ugovora toženca o neobstoju aktivne legitimacije, saj se (sicer sporno) vprašanje (ne)veljavnosti pogodbe o upravljanju ne nanaša na aktivno legitimacijo tožnikov (to etažni lastniki imajo), (6) pač pa na zastopstvo etažnih lastnikov (tožnikov). Zato je materialnopravno zgrešeno sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek presojalo vsebinsko in ga (kot neutemeljenega) zavrnilo na podlagi ugotovitve o neizkazanosti zakonskih pogojev pritožnika za zastopstvo tožnikov. Gre za vprašanje neizkazanosti procesne predpostavke za tožbo (sposobnost biti stranka postopka oziroma pooblastila za zastopanje - ko zakoniti zastopnik, ki je tožbo vložil, ni zakoniti zastopnik, ob tem da je tisti, v čigar imenu je bila tožba vložena, lahko pravdna stranka, a ta za vloženo tožbo ne ve). Te pomanjkljivosti pa seveda ne more odpravljati pritožnik, ki ni niti zakoniti zastopnik (to ni izkazano s stopnjo verjetnosti – dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje) niti pooblaščenec tožnikov (da bi bila mogoča odobritev vložene tožbe (natančneje predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine). Upoštevajoč specifiko obravnavane zadeve (upoštevajoč določbe drugega do petega odstavka 81. člena ZPP (7) oziroma drugega do četrtega odstavka 98. člena ZPP, (8) da gre po drugem odstavku 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) za postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (členi 435 do 440 ZPP) (9) ter še da gre hkrati za postopek v sporih majhne vrednosti (členi 442 do 458 ZPP) (10) terja ugotovljena neizkazanosti navedene procesne predpostavke, ki je potrebna za tožbo, zavrženje tožbe (

predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine

). Upoštevajoč specifiko obravnavane zadeve, to je izdan sklep o izvršbi, pa je pred tem potrebno sklep o izvršbi razveljaviti še v delu, ki še ni razveljavljen po ugovoru toženca.

7Pritožbeno sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 354. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v delu pod točko I. izreka razveljavilo v delu, ki se glasi: „se tožbeni zahtevek zavrne“, ter tožbo (natančneje gre za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine) zavrglo, v preostalem delu pa na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

8Predlog toženca za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče zavrnilo (pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni uveljavljal), kajti toženec ni odvetnik, da bi bil upravičen do povrnitve stroškov po Odvetniški tarifi, kot jih zahteva.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Stvarnopravni zakonik – v nadaljevanju SPZ.

(2) Spori majhne vrednosti so spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR.

(3) Podčrtalo pritožbeno sodišče.

(4) Drugi odstavek 350. člena ZPP določa: „Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava“.

(5) Ugotovljen neobstoj (neizkazanost) zakonskega pooblastila (

S.)

iz 4. alineje četrtega odstavka 118. člena SPZ za zastopanje etažnih lastnikov; le-ti so sicer tudi sami pravdno sposobni;

(6) Vprašanje je sicer, kateri etažni lastniki (samo etažni lastniki zgradbe (stavbe), v kateri je etažni lastnik tudi toženec), a to za odločitev v predmetni zadevi ni pomembno.

(7) Odprava pomanjkljive sposobnosti biti stranka oziroma odsotnost zakonitega zastopstva.

(8) Odobritev opravljenih procesnih dejanj.

(9) Odločanje o izdanem sklepu o izvršbi - tretji odstavek 436. člena ZPP.

Sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter ciljem pospešitve in ekonomičnosti postopka – drugi odstavek 450. člena ZPP.