VSL sodba I Cp 3555/2012

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča in drugo tožena stranka sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se pri nepremičnini 214 E, stanovanje številka 14 v I. nadstropju, na naslovu ., vpisani v zemljiškoknjižnem vložku 1778/105, k. o. X, zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Ljubljani, vknjiži lastninska pravica na osebo V. C. do celote (I. točka izreka). Tožene stranke so dolžne nerazdelno povrniti vse pravdne stroške tožnici, v znesku 1.504,80 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se pravočasno pritožuje druga toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) (1) in sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, s stroškovno posledico. Navaja, da je rok, ki ga v primerih iz 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) (2) poda izvršilno sodišče in s katerim pozove upnika na predložitev listine, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, oziroma mu v primeru, da take listne nima, določi rok za vložitev tožbe, prekluzivne narave. Zamuda roka pomeni, da je tožba prepozna in jo je potrebno zavreči. Upnik lahko tako situacijo sanira samo, da začne nov izvršilni postopek in nato, ko ga sodišče v novem izvršilnem postopku ponovno pozove, da v roku 8 dni vloži tožbo, to tožbo tudi vloži in tako upraviči pravni interes. Nadalje vztraja pri ugovoru zastaranja. Navaja tudi, da vztraja, da je zemljiškoknjižno dovolilo tretjemu tožencu izdala že s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe o prodaji stanovanja št. 1641/91 z dne 22. 1. 1992. Na podlagi 6. člena Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiško knjigo (ZPPLPS) (3) in drugega odstavka 248. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) (4), je možna vknjižba na podlagi navedene kupoprodajne pogodbe, četudi prodajalec ni naveden v zemljiški knjigi kot lastnik. Druga toženka je izpolnila vse svoje obveznosti do tretjega toženca po pogodbi in tudi za morebitno vknjižbo. Druga toženka zato sploh ni pasivno legitimirana v tej pravdi. Druga toženka je že izdala zemljiškoknjižno dovolilo in ga zato ne more in ne sme izdati še enkrat, oziroma soglašati in dovoljevati, da se pri zadevni nepremičnini vknjiži lastninska pravica. Ugotovitev sodišča, da naj bi bile prvo, drugo in tretje tožena stranka v tej zadevi enotni in nujni sosporniki, ni pravilna. Posledično je zmotna tudi odločitev o stroških postopka. Drugo tožena stranka ni oporekala morebitni upravičenosti vknjižbe, saj je zatrjevala, da je zemljiškoknjižno dovolilo podelila že v letu 1992. Ves čas pa je ugovarjala, da ni pasivno legitimirana. Zato druga toženka ni dolžna tožnici povrniti pravdnih stroškov.

3Na pritožbo je pravočasno odgovorila tožnica in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5V konkretni zadevi je tožnica (upnica) s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ uveljavljala, da se v korist tretjega toženca (njenega dolžnika v izvršilni zadevi VL 157145/2009) v zemljiški knjigi vknjiži njegova lastninska pravica na stanovanju kot predmetu izvršbe.

6Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da:

a) je pravni prednik druge toženke (mesto Ljubljana) s tretjim tožencem 22. 1. 1992 sklenil kupoprodajno pogodbo;

b) se tretji toženec v zemljiški knjigi še ni vpisal kot lastnik;

c) je v zemljiški knjigi kot lastnik navedenega stanovanja še vedno vknjižen pravni prednik prvega toženca;

d) tožnica ne razpolaga z listino, primerno za vpis lastninske pravice tretjega toženca v zemljiško knjigo;

e) ima originalni izvodom prodajne pogodbe tretji toženec, ki ne želi v zemljiški knjigi urediti vpisa lastninske pravice na stanovanju v svojo korist.

7Ustaljena sodna praksa je, da izvršilno sodišče prekine postopek in upnika napoti na vložitev tožbe, s katero bo zahteval vpis lastninske pravice na dolžnika.(5) Pravni temelj za prekinitev je poleg 5. odstavka 168. člena ZIZ in 15. člena ZIZ še 1. točka 1. odstavka 206. člena ZPP. Prekinitev prvega postopka se neha šele, ko se bodisi neha drugi postopek, bodisi ko sodišče prvega postopka spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec (2. odstavek 208. člena ZPP). Pretek roka se ne omenja kot razlog za nadaljevanje postopka. Rok, ki ga sodišče postavi za začetek drugega postopka, ni prekluzivne narave, saj niti ZPP niti ZIZ roku ne podeljujeta te lastnosti, niti ni iz njegovih določb mogoče sklepati, da bi imel takšno naravo.

8Neutemeljeno je torej pritožbeno mnenje, da bi bilo potrebno tožbo zavreči, ker je bila vložena po izteku osemdnevnega roka za vložitev tožbe, ki je bil določen s sklepom VL 157145/2009.

9Pritožnica v pritožbi vztraja pri ugovoru zastaranja zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Ta ugovor je neutemeljen, saj tožeča stranka ni zahtevala izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila. Vsi ostali pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, so zato za odločitev v tej zadevi nepomembni (str. 3 in 4 pritožbe).

10Dolžnik in v zemljiško knjigo kot lastnik vpisana oseba sta nujna in enotna sospornika zaradi 1. odstavka 150. člena ZZK-1.(6) Vendar je v tej zadevi pravni položaj še nekoliko drugačen, saj v postopku na strani tožene stranke ne sodelujeta le tidve toženki. Na strani tožene stranke je prva toženka pravna naslednica družbene pravne osebe (I., p. o.), ki še obstaja in je kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo. Druga toženka je MOL, ki kot lastnica ni vpisana v zemljiško knjigo. Tretja toženka je dolžnik sam.

11Sodišče prve stopnje je pravilno prvo toženko, drugo toženko (lastnico na podlagi določb Stanovanjskega zakona oziroma pravno naslednico prodajalke po prodajni pogodbi) ter tretjega toženca (dolžnika), opredelilo kot enotne in nujne sospornike, saj je glede na naravo razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse (196. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je menilo, da se 6. člen ZPPLPS uporablja tudi po prenehanju veljavnosti zakona na podlagi drugega odstavka 248. člena ZZK-1, in sicer gre za domnevo, da se šteje, da je bil prodajalec stanovanja po določbah Stanovanjskega zakona (SZ) (7) iz leta 1991, vknjižen v zemljiški knjigi. Druga toženka je torej, kot pravni naslednik Mesta Ljubljana, pridobila lastninsko pravico na podlagi določb SZ. To pa je tudi odločilni razlog, zakaj je druga toženka udeležena v tem postopku. Pritožbeno sodišče se strinja s pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, da mora biti tudi druga toženka ena od nujnih enotnih sospornikov v tem sporu. Odločitev lahko vpliva na njen pravni položaj, spor pa je enako mogoče rešiti le za vse udeležence. Pritožbene navedbe, ki očitajo nasprotno, s ponavljanjem navedb, ki jih je celovito obravnavalo že sodišče prve stopnje, niso utemeljene.

12Toženci so enotni in nujni sosporniki, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da so tožnici nerazdelno dolžni povrniti pravdne stroške. Druga toženka bi se lahko stroškom izognila na način, da bi pripoznala tožbeni zahtevek (157. člen ZPP), namesto tega pa je tekom celotnega postopka, tako kot tudi še v pritožbi, nasprotovala svoji pasivni legitimaciji.

13Sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo kakšne izmed kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo druge toženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14Druga toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in v zvezi s četrtim odstavkom 161. člena ZPP). Tožnica z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločanju pritožbenega sodišča, zato odgovor ni bil potreben in sama krije stroške, ki so ji nastali z njegovo vložitvijo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------- (1) Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

(2) Uradni list RS, št. 51/1998, s spremembami in dopolnitvami.

(3) Uradni list RS, št. 89/1999, s spremembami in dopolnitvami.

(4) Uradni list RS, št. 58/2003, s spremembami in dopolnitvami.

(5) Odločbe VSL, opr. št. III Cp 55/2004, I Ip 3583/2009, II Cp 564/2003.

(6) Tako odločba VSC, opr. št. Cp 334/2008.

(7) Uradni list RS, št. 18/1991, s popravki, spremembami in dopolnitvami.