VSL sodba in sklep I Cp 1562/2012

I. Pritožba se v delu, v katerem pritožnik izpodbija odločitev v zvezi z spuščanjem meteornih in fekalnih voda na parcelo tožnika, zavrne in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožbi tožnika v delu, v katerem izpodbija odločitev v zvezi z odstranitvijo balkona in dela ostrešja, ki posega v zračni prostor nad parcelo tožnika, se ugodi in se sodba v tem delu razveljavi ter v enakem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Izrek o stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 29. 2. 2012 zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev in prenehanje vznemirjanja tožnika pri izvrševanju njegove lastninske pravice na nepremičnini (parc. št. 391/1, k. o. X) tako, da preneha na parcelo tožnika spuščati fekalne in meteorne vode, da odstrani balkon in del ostrešja, ki sega na tožnikovo zemljišče, ter tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 261,00 EUR.

2Zoper sodbo je tožeča stranka vložila pritožbo. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma, da sodbo razveljavi in se zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločitev, s stroškovno posledico. Tožeča stranka je v pritožbi navedla, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo nepravilno ugotovilo, da meteorne vode s strehe toženca in fekalne vode iz greznice ne tečejo na zemljišče tožnika, ker je ogled opravilo v sušnem obdobju. Tudi v času ogleda je bilo zemljišče tožnika močno razmočeno, ker greznica nima odtoka, na ostrešju pa ni žlebov. Tožnika ovira tudi balkon.

3Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da se v celoti strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in da so tožnikove pritožbene navedbe v celoti neutemeljene, ker je sodišče prve stopnje opravilo ogled na kraju samem in se prepričalo, da nobeno od tožnikov navedb ne vzdrži v naravi. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da tožnik lahko kosi vse do mejne linije, na kateri je tudi tožnikov balkon in da toženec s tem, ko je adaptiral gospodarsko poslopje in siceršnjim uživanjem svojega nepremičnega premoženja, tožniku v ničemer ni povzročil vznemirjanja njegove lastninske pravice.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je v postopku najprej preverilo pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Tožeča stranka je v pritožbi navedla, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje, ker je bilo na ogledu vidno, da je zemljišče tožnika močno razmočeno ob objektu toženca. V zapisniku ogleda ni navedlo tožnikovih pripomb, da se je ogled opravil v sušnem obdobju in da je v deževnem obdobju teren precej bolj razmočen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba v tem delu uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj tožeča stranka smiselno zatrjuje, da naj bi sodišče prve stopnje nepravilno izvedlo dokazni predlog tožeče stranke za ogled na kraju samem.

6Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je uspešno uveljavljanje procesnih kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pogojeno s tem, da mora stranka, skladno z določili 1. odstavka 286.b člena ZPP kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče; kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, pa se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (1). Po pregledu spisovnih podatkov pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ni podala nikakršnih ugovorov na zapisnik, in sicer tako glede dokaznega sklepa sodišča prve stopnje z dne 7. 12. 2011, da se termin za izvedbo dokaza z ogledom na kraju samem določi za dan 29. 2. 2012, kakor tudi ne na zapisnik o ogledu z dne 29. 2. 2012. Tožeča stranka s tem ni izkoristila pravice do ugovora na zapisnik, kot jo določa 124. člen ZPP, in sicer tako v zvezi z določitvijo termina za izvedbo dokaza kakor tudi v zvezi s potekom ogleda. Tožeča stranka bi morala zatrjevane kršitve postopka pravočasno uveljavljati že pred sodiščem prve stopnje, zato je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo na podlagi določil 1. odstavka 286.b člena ZPP in posledično izpodbijano sodbo delno potrdilo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da toženec iz svojega objekta na tožnikov travnik spušča fekalne in meteorne vode in je tožbeni zahtevek v zvezi s 75. in 87. členom SPZ v tem delu pravilno zavrnjen.

7Med pravdnima strankama ni sporno, da sta tožnik in toženec lastnika nepremičnin, ki ležijo druga ob drugi. Tožeča stranka je s tožbenim zahtevkom pred sodiščem prve stopnje uveljavljala zahtevek na ugotovitev in prenehanje vznemirjanja na podlagi določil 99. člena SPZ. Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnih podatkov ugotavlja, da je tožena stranka že v odgovoru na tožbo navedla, da izvaja posest na svojih nepremičnin skladno z geodetskimi izmerami urejenih mej med zadevnimi nepremičninami, tožeča stranka pa je v svoji vlogi z dne 15. 4. 2011 navedla, da ne držijo toženčeve navedbe o tem, da bi bile meje urejene. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka v prvi vrsti potrebno ugotoviti okoliščine, na podlagi katerih je mogoče odgovoriti na vprašanje, ali zatrjevana motilna dejanja sploh lahko predstavljajo protipravno vznemirjanje tožnika, v smislu določil 99. člena SPZ, ali pa gre za spor, ki se nanaša na gradnjo čez mejo v smislu določil 47. člena SPZ.

8Sodišče prve stopnje bi moralo glede na trditve tožene stranke, da s svojimi ravnanji zgolj izvršuje zakonito posest svojih nepremičnin, in glede na to, da nepremičnine tožnika in toženca ležijo druga ob drugi, najprej celovito obravnavati vprašanje pravne kvalifikacije spora. Sodišče prve stopnje bi moralo preveriti, ali bistvo spora med pravdnima strankama morebiti predstavlja spor o poteku meje med zadevnimi nepremičninami oziroma spor zaradi gradnje čez mejo nepremičnine. Odločitev sodišča prve stopnje implicitno vsebuje tudi odločitev o tem, da tožena stranka z motilnimi ravnanji posega v nepremičnino tožnika, kar pa je bilo med strankama sporno dejstvo. Sodišče prve stopnje za takšno odločitev ni navedlo nikakršnih razlogov. Sodba ima zato pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, saj glede odločilnih dejstev sploh nima razlogov (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Ker je zaradi takšne napake sodišča prve stopnje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v obsegu, kot sledi iz izreka te odločbe, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP), saj je glede na naravo stvari in konkretne okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka (355. člen ZPP).

9Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku na podlagi trditvenih navedb pravdnih strank in pravil o dokaznem bremenu v pravdnem postopku (7. in 8. člen ZPP) najprej preveri, ali zatrjevana motilna ravnanja sploh posegajo v posest tožnikove nepremičnine (parcela št. 39/1 k. o. X). Za nadaljnji potek predmetnega postopka je bistvena pravna kvalifikacija spora. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je med pravdnima strankama sporen potek meje, se bo moralo ustrezno opredeliti tudi do tega vprašanja oziroma odločiti o nadaljnjem poteku postopka. Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da lahko v konkretnem primeru sodišče prve stopnje, glede na sprejeto pravno kvalifikacijo spora, začeti pravdni postopek tudi ustavi in ga nato nadaljuje kot nepravdni postopek zaradi ureditve mej (2) oziroma zaradi gradnje čez mejo nepremičnine.

10Izrek o stroških postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Tako tudi Vrhovno sodišče RS, sodba VIII Ips 118/2011, z dne 20. 3. 2012.

(2) primerjaj npr. VSL sklep I Cp 1747/2000, z dne 6. 6. 2001