87. člen SPZ

Poseg v zasebnost tudi pritožbeno sodišče, enako kot sodišče prve stopnje, v okoliščinah konkretnega primera šteje za prekomeren vpliv, ki izvira iz toženkine nepremičnine in čezmerno otežuje izvrševanje tožnikove lastninske pravice. Po izvedeni gradnji se je za tožnika stanje poslabšalo. Zaradi krajevno neobičajne uporabe pohodne strehe je pri uporabi hiše (njenih bivalnih prostorov) njegova zasebnost okrnjena. Poseg toženke je bil ovrednoten kot protipraven, ker je presegel tolerančni prag, s tem, ko je otežil uporabo tožnikove nepremičnine čez krajevno običajno mero in ker je posegel v zavarovane pravice tožnika do zasebnosti. S tako presojo se je uskladila soodvisnost toženkine (lastninske) pravice s pravicami, ki jih tožnik uveljavlja s pravovarstvenim zahtevkom in kot mu jih je priznalo pritožbeno sodišče - vzpostavlja se ravnotežje pravic, s tem, da se upošteva vzajemna obveznost pravdnih strank trpeti določene omejitve.

Bistveno za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je namreč dejansko stanje na dan zaključka glavne obravnave, na kar se vežejo tudi časovne meje pravnomočnosti. Vsebinska odločitev o tem, ali je bila v obravnavani zadevi tožba potrebna, je namreč ključna za odločitev o povrnitvi stroškov postopka in ne za meritorno odločitev o glavni stvari.

Iz vsebine zapisnika in priloženih fotografij stanja je razvidno, da je organ prve stopnje tožnika seznanil z dejstvi, ki jih je ugotovil ob ogledu in so za odločitev bistvena ter mu v zvezi s tem omogočil pisno ali ustno izjavo v treh dneh od prejema poziva. S tem je bila po presoji sodišča tožniku dana možnost, da se izjavi o zadevi, to možnost pa je tudi izkoristil, saj je 7. 2. 2018 podal svojo izjavo glede ugotovitev inšpekcijskega nadzora. Glede na navedeno po presoji sodišča v obravnavani zadevi tožniku ni bila kršena pravica do izjave iz prvega odstavka 9. člena ZUP, saj je imel možnost, da v pisni izjavi navede vsa dejstva, ki lahko prispevajo k njegovemu uspehu v postopku. Zgolj dejstvo, da tožnik ob nadzoru ni bil navzoč, pri čemer ne navaja določno, katere dodatne navedbe bi lahko podal neposredno ob ogledu, in ne pojasni, zakaj tega ni mogel storiti ob podaji pisne izjave, namreč ne pomeni kršitve navedene pravice. Odtekanje meteornih padavin, ki se iz tožnikove nepremičnine na nepremičnino tožene stranke stekajo po odvodnih jaških, je direktna imisija, ki je brez pravnega naslova vedno prepovedana. V skladu s 87. členom SPZ mora namreč lastnik nepremičnine st

Prvostopno sodišče je pravilno odtekanje meteornih voda po s peskom utrjeni gramozni frakciji dvorišča proti in do zunanjega zidu hiše tožnikov opredelilo kot direktno imisijo, ker je ta po svoji naravi in intenzivnosti primerljiva z odtekanjem meteornih voda iz strehe hiše.

Iztekanje vode s sosednje nepremičnine, četudi občasno, predstavlja nezanemarljivo poseganje v tujo nepremičnino in s tem vznemirjanje lastnika te nepremičnine v izvrševanju njegovih lastninskih upravičenj. SPZ izrecno nalaga lastniku nepremičnine, da s potrebnimi ukrepi prepreči odtekanje oziroma padanje meteornih padavin z njegove zgradbe na tujo nepremičnino (87. člen). Odtekanje meteornih voda s strehe na tujo nepremičnino je po svoji naravi in intenzivnosti primerljivo z odtekanjem talnih meteornih in hudourniških voda. Tudi v drugem primeru gre zato za poseganje v tujo nepremičnino, ki ga njen lastnik ni dolžan trpeti. Če je pridobitelj služeče nepremičnine v dobri veri, da nepremičnina ni obremenjena s služnostjo, nevknjižena služnost preneha. Lastnik gospodujoče nepremičnine v takem primeru ne more uspeti z ugovorom priposestvovane služnosti.

Tožnik tožbenega zahtevka ni utemeljeval le z okoliščino izgradnje spornega zidu preko parcelne meje. Že v tožbi je omenjal, da zid predstavlja tudi nevarnost zaradi plazenja zemlje oz. odtekanja meteorne vode in mu krati sončno svetlobo. Navedeno pomeni, da se je skliceval na obstoj prepovedanih imisij. V tem smislu pa predstavlja odtegnitev svetlobe bistveno imisijo, ki se uveljavlja z negatorno tožbo.

Že iz pojavne oblike vznemirjenja po prepričanju pritožbenega sodišča logično izhaja, da mora tožnik za prenehanje vznemirjanja opraviti določeno aktivno ravnanje (ustrezno popraviti sistem odvodnjavanja, da zaradi njega ne bo več prihajalo do posipanja), medtem ko bo na strani tožencev nadaljnje vznemirjanje preprečila že njihova pasivnost.

Direktne emisije, ki so brez pravnega naslova, so vedno prepovedane, tudi takrat, ko ne presegajo krajevno običajne mere oziroma, ko ne povzročajo znatnejše škode. Ob nesporni ugotovitvi, da se odtekanje meteornih voda s strehe na isti način izvaja že vsaj od leta 1980 ter da se je tožnik izvrševanju služnosti uprl šele v letu 2013, torej je od začetka izvrševanja služnosti že poteklo 20 let, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka priposestvovala služnostno pravico odtekanja meteornih voda na takšen način in je s tem pridobila pravni naslov za uporabo nepremičnine tožnika v tem obsegu.

Javnopravna dopustnost gradnje je brez pomena za presojo utemeljenosti sosedskopravnega varstva. V primeru, ko narava imisije omogoča več načinov za njeno preprečitev, ni mogoče odrejati ukrepov, ki jih mora zaradi odprave vzrokov prepovedanih emisij lastnik na svoji nepremičnini izvesti.

Pritožba uveljavlja absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj tožeča stranka smiselno zatrjuje, da naj bi sodišče prve stopnje nepravilno izvedlo dokazni predlog tožeče stranke za ogled na kraju samem. Uspešno uveljavljanje procesnih kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pogojeno s tem, da mora stranka, skladno z določili 1. odstavka 286.b člena ZPP kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče; kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, pa se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.

Meteorne vode s streh treh vrstnih hiš so speljane v odtok (žleb) na hiši tožnika. Gre za tako imenovano direktno imisijo, ki je, če se izvaja brez pravnega naslova, vedno prepovedana Prizadeti lastnik ne more narekovati načina, kako naj lastnik spremeni stanje nepremičnine, s katere prihajajo imisije, če je te mogoče preprečiti na več načinov. Zahtevek za povsem določeno spremembo stanja je tako možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče imisijo preprečiti le na en način.