VSRS Sklep X Ips 384/2011

Revizija se zavrže.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost uveljavlja po 2. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 215-111/2010-6(1311202) z dne 28. 6. 2010, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 2152-7/2010/2(134-16) z dne 1. 10. 2010. Z izpodbijanim aktom je Upravna enota Ljubljana na podlagi 17. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1) izdala odločbo, s katero je zahtevo revidentke za registracijo spremembe njenega temeljnega akta zavrnila.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 6. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

6Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010) ne more biti dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katere je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Prav takšno pa je vprašanje, ki ga zastavlja revidentka v obravnavani zadevi.

7Revidentka namreč zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in sicer „ali se z določbo statuta Zveze društev, ki zvezo pooblašča, da odloča v postopkih včlanjevanja v društva, ki so članice zveze, posega v samostojnost posameznih članic zveze društev“.

8V obravnavani zadevi je upravna enota zavrnila zahtevo Zveze za registracijo spremembe njenega statuta, ker ta v delu, ki določa, da Zveza v imenu svojih članic vodi postopke včlanjevanje člana v članice (torej v društva, ki so članice zveze), posega v samostojnost društva, ki je eno od temeljnih načel Zakona o društvih. Društvo je samostojno združenje, ki v skladu z 9. členom ZDru-1 s svojim temeljnim aktom določi pogoje in način vključevanja članov v društvo. S tem, ko želi Zveza prevzeti včlanjevanje za članstvo v društvo, ki je član zveze, glede na določbe navedenega zakona evidentno posega v samostojnost društva. Zveza lahko ugotavlja izpolnjevanje pogojev za članstvo v društvu, ne more pa v imenu društva včlanjevati člane v društvo. Zveza lahko včlanjuje le društva. Drugostopenjski organ je takšno odločitev potrdil, sodišče prve stopnje pa je tožbo zavrnilo s sklicevanjem na obrazložitve upravnih organov.

9V obravnavanem primeru so pomembne določbe Zakona o društvih, ki urejajo registracijo društva. Registracija pomeni upravno poseganje v ustavno pravico do svobodnega združevanja z drugimi (42. člen Ustave RS). Ta pravica vsebuje pravico do ustanovitve društva, s tem pa tudi pravico, da člani društva samostojno in svobodno določajo svojo notranjo ureditev in delovanje (1. člen ZDru-1). Tudi pri združevanju društev v Zvezo društev velja načelo prostovoljnosti (2. člen ZDru-1). ZDru-1 ureja način izvrševanja te pravice tako, da registrski organ nalaga preizkus izpolnjevanja z zakonom predpisanih formalnih pogojev (sprejem statuta oziroma sprejem njegovih sprememb na najvišjem organu društva oziroma Zveze društev – 20. člen ZDru-1) in preizkus, ali je temeljni akt – v obravnavanem primeru gre za spremembe določb temeljnega akta – v skladu z določbami ZDru-1. V obravnavanem primeru je bil torej opravljen preizkus sprememb v navedenem okviru. Citirane določbe ZDru-1 so po presoji Vrhovnega sodišča povsem jasne in ne zbujajo nikakršnih dvomov in ne potrebujejo nobene posebne razlage. Vprašanje, ki ga kot pomembno izpostavlja revidentka, zato ni pomembno vprašanje, s katerim bi lahko izkazala izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

10Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.