9. člen ZDru-1

Organi društev so dolžni spoštovati procesne zakonitosti, določene v Zakonu o društvu in njihovih internih pravilih, s čimer se posredno članom društva zagotavljajo procesne garancije v postopkih, ki jih varujejo pred neupravičenimi sankcijami. V primeru protipravne izključitve iz lovske družine je posamezniku zagotovljeno tudi sodno varstvo v pravdnem postopku, saj gre za civilnopravno razmerje. Sklep občnega zbora toženke je izdal višji organ, ki ima sicer pristojnost za odločanje v pritožbenem postopku, izdal ga je v nepravilnem postopku, v katerem pa je tožnik sodeloval, izrek sklepa je bil jasen, sam sklep pa je bil izdan v nepravilni obliki brez obrazložitve. Vendar navedene postopkovne kršitve ne dosegajo stopnje, ko sploh ne bi bilo več mogoče govoriti o obstoju sklepa. Bistveno je, da je odločitev, ki je bila sprejeta, nedvoumna, dalje, da ima odločitev takšno zunanjo obliko in da je zmožna pravno učinkovati.

Sklep o razrešitvi kolektivnega organa (nadzorni odbor), ki ga sprejeme za to pristojen organ (skupščina) na način in po postopku, ki je urejen v temeljnem aktu društva (statut), ni nezakonit.

Ni mogoče pritrditi, da določbe ZDru-1 zahtevajo, da zastopnika društva izvoli zbor članov. Društvo samo način postavitve zastopnika določi v - na zboru članov društva sprejetem - temeljnem aktu društva. Le član društva je nosilec pravic in obveznosti, ki jih prinaša članstvo v društvu. Le na osebo, ki je nosilec pravic in obveznosti člana društva, je lahko s strani drugih članov društva prenesena njihova pravica in dolžnost upravljanja društva. Povezanost pridobitne dejavnosti z namenom in cilji društva kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti izhajati iz temeljnega akta.

Revizija se dopusti glede vprašanj: I. Ali mora društvo v postopku registracije društva svojo pridobitno dejavnost v temeljnem aktu društva tudi opisno opredeliti tako, da je iz opisa razvidno, kako so izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 25. člena Zakona o društvih (povezanost z nameni in cilji društva)? II. Ali pojem "podjetje" po 32. točki 3. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu zajema vse oblike pravnih oseb in torej npr. tudi društva po Zakonu o društvih, ali pa zajema samo pravne in fizične osebe, ki jih ureja Zakon o gospodarskih družbah? III. Ali je šesto alinejo prvega odstavka 9. člena Zakona o društvih (ki določa, da mora temeljni akt društva določati tudi "upravljanje društva"), treba razumeti na način, da mora društvo v temeljnem aktu urediti tudi: 1.) način sklica in način izvedbe korespondenčne seje organa društva, če temeljni akt društva določa, da se seje organa lahko izvede korespondenčno, 2.) način obveščanja članov društva o sejah organov društva in 3.) da člani v naprej dobijo dnevni red in gradiva za sejo organa z navedbo roka koliko prej? IV. Ali imenovanje zastopnika pomeni "najpomembnejšo odločitev v društvu" po

Glede na določbo 45. člena statuta tožene stranke in dotedanje vsakokratno dejansko imenovanje (z glasovanjem članov upravnega odbora) tajnika s strani upravnega odbora tožene stranke ter vsebino razpisa za prosto delovno mesto tajnika je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja materialnopravno pravilno sklepanje, da je bilo imenovanje oziroma izvolitev na funkcijo tajnika tožene stranke pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu tajnika. Ker je navedeni pogoj določen v statutu kot temeljnem aktu tožene stranke, ki je po svojem statusu zveza društev, je mandat funkcije tajnika tožene stranke pogoj za opravljanje dela, določenega z drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona (drugi odstavek 2. člena v povezavi s 4., 7., 9. in 13. členom ZDru-1, ter 2. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Toženi stranki ob nespornem objektivnem dejstvu, da tožnica ni bila ponovno imenovana na funkcijo tajnice tožene stranke (prenehanje mandata) in s tem ni več izpolnjevala v statutu predpisanega pogoja za zasedbo tega delovnega mesta, ni bilo treba dokazovati subjektivnih razlogov na strani tožnice, zaradi katerih naj bi bila nesposobna opravljati delo na tem delovnem mestu (nedoseg

Dejavnost oziroma naloge društva morajo biti opredeljene tako, da je možno že iz te opredelitve izpeljati sklep, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva in da ta predstavlja dopolnilno dejavnost nepridobitni dejavnosti društva, ki je temeljna usmeritev društva. Ker je namen uporabe SKD pri opredeljevanju pridobitne dejavnosti društva iz drugega odstavka 9. člena ZDru-1 bistveno drugačen, kot je v zvezi z dejavnostmi društva obči namen zakona, ki ureja področje društev, je treba pridobitno dejavnost z namensko razlago relevantnih zakonskih določb, poleg zahteve iz drugega odstavka 9. člena ZDru-1, opredeliti tudi v skladu z zahtevami iz prvega odstavka 25. člena ZDru-1.

Ker je tožnik, ki je lovec, drugega lovca žalil in mu rekel, da je buldog, da naj ga pogledajo, da se slini kot buldog in da bi bilo treba poklicati zavetišče, je upravičena sankcija opomin, ne pa tudi izključitev iz lovske družine. Izključitev člana iz lovske družine je najhujša disciplinska sankcija in mora biti pridržana le za hujše kršitve, takšne, ki vplivajo na odnose v celotnem društvu.

Na javni razpis se je prijavilo društvo, ki ni imelo članov, zato tožnik v času prijave na javni razpis ni izpolnjeval formalnega pogoja vlagatelja.

Pogoj stalnega prebivališča v RS, ki ga za članstvo v lovski družini predpisuje 1. odstavek 65. člena ZDLov-1, mora biti izpolnjen ves čas članstva, ne le ob sprejemu v članstvo.

Inšpekcijski zapisnik je v skladu z 80. členom ZUP javna listina in dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjavah, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Četudi je zastopnik tožeče stranke odklonil podpis tega zapisnika, mu to ne jemlje značaja javne listine. Ker tožeča stranka opravlja gostinsko dejavnost, katere po določbah 9. člena ZDru-1 nima opredeljene v statutu društva, niti ne izpolnjuje pogojev po določbi 2. člena ZGos (ni registrirana za opravljanje gostinske dejavnosti), je bila odločitev organa prve stopnje (prepoved opravljanja gostinske dejavnosti) pravilna.

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta. Registracija društva pomeni upravno poseganje v ustavno pravico do svobodnega združevanja z drugimi (42. člen Ustave RS). Ta pravica vsebuje pravico do ustanovitve društva, s tem pa tudi pravico, da člani društva samostojno in svobodno določajo svojo notranjo ureditev in delovanje (1. člen ZDru-1). Tudi pri združevanju društev v Zvezo društev velja načelo prostovoljnosti (2. člen ZDru-1). ZDru-1 ureja način izvrševanja te pravice tako, da registrski organ nalaga preizkus izpolnjevanja z zakonom predpisanih formalnih pogojev (sprejem statuta oziroma sprejem njegovih sprememb na najvišjem organu društva oziroma Zveze društev – 20. člen ZDru-1) in preizkus, ali je temeljni akt – v obravnavanem primeru gre za spremembe določb temeljnega akta – v skladu z določbami ZDru-1. V obravnavanem primeru je bil torej opravljen preizkus sprememb v navedenem okviru. Citirane določbe ZDru-1 so po presoji Vrhovnega sodišča povsem jasne in ne zbujajo nikakršnih dvomov in ne potrebujejo nobene posebne razlage.

Društvo je z nezakonitim postopkom izključitve in nezakonitim suspenzom člana prekršilo njegovo pravico do združevanja. Odmerjena odškodnina v znesku 3.000,00 EUR predstavlja pravično denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice do združevanja.

Ni upravni akt v smislu 2. odstavka 2. člena ZUS-1 sklep tožene stranke, ki je pravna oseba zasebna prava, s katerim je bilo naloženo osebi, da je potrebno plačati dolgove, sicer bo njena tekmovalna licenca do plačila dolga zamrznjena. Sodišče ni moglo ugotoviti, da ima tožena stranka javna pooblastila na področju zamrznitve tekmovalne licence, ki bi jih podelil zakonodajalec in da bi na tej podlagi sodišče lahko ugotovilo, da je izpodbijani akt prvostopenjskega organa upravni akt ali da poseben zakon določa, da o zakonitosti izpodbijanega akta odloča sodišče v upravnem sporu.

Društvo kot pravna oseba mora ves čas imeti svojega zakonitega zastopnika, in sicer tudi v primeru, če v zvezi z njegovim imenovanjem teče spor. Kot zakonitega zastopnika pa je treba šteti osebo, ki je kot zastopnik društva vpisana v register društev.