VSL sklep I Cpg 397/2012

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je predlogu predlagatelja delno ugodilo tako (točka I izreka):

1da morata nasprotni udeleženec N. d.o.o. in njegov zakoniti zastopnik direktor M. H., predlagatelju N. H. G.m.b.H., kot družbeniku družbe N. d.o.o., v roku 8 (osmih) dni od prejema tega sklepa, izročiti na vpogled originale v spodnjih točkah a), b), c), d), e) in f) navedenih listin ter izročiti predlagatelju, na predlagateljeve stroške, kopije navedenih listin ali pa mu na predlagateljeve stroške omogočiti fotokopiranje naslednjih listin, in sicer:

a) bruto bilanc uspeha in stanja za leta 2008, 2009, 2010 in 2011 ter za obdobje od 01. 01. 2012 do dneva izdaje predmetnega sklepa, s kopijo vseh konto kartic, zlasti z imeni dobaviteljev in kupcev ter dolžnikov in upnikov ter navedbo posameznih zneskov dolga in terjatve in zanj(e) zapadlosti;

b) vseh posojilnih, kreditnih, poroštvenih, kupoprodajnih in vseh drugih pisnih pogodb, ki jih je N. d.o.o. s komerkoli sklenil od 01. 01. 2005 dalje do dneva izdaje predmetnega sklepa ter njihovih morebitnih dodatkov, sprememb, notarskih zapisov, prilog in drugih listin v zvezi z njimi;

c) vseh pogodb in drugih izjav volje (dopisov, poroštvenih izjav oziroma pogodb, pobotnic, ipd.), ki jih je N. d.o.o. kadarkoli sklenil z družbo G. d.o.o. ali jih ji izstavil, nanjo naslovil ali jih od nje prejel kadarkoli;

d) vseh listin, iz katerih izhaja, da je N. d.o.o. kakorkoli plačal ali drugače izpolnil obveznost družbe G. d.o.o. ali od nje prejel plačilo ali izpolnitev (plačilni nalogi, izpiski iz TRR, pobotne izjave, kompenzacije, asignacije, cesije, ipd);

e) vseh listin, iz katerih izhaja kakršenkoli premoženjski, finančni, ekonomski oziroma sploh poslovni ali pravni dogodek oziroma pravno dejstvo za čas od 01. 01. 2005 dalje do izdaje tega sklepa, med družbo N. d.o.o., in osebami, ki se po predpisih (davčnih in o gospodarskih družbah ter drugih) štejejo za povezane osebe z družbo N. d.o.o., zlasti pa pogodbe o avtorskem delu, sklenjene med N. d.o.o. in K. H. dne 19. 03. 2008 ter avtorske pogodbe, sklenjene med N. d.o.o. in M. H. z dne 17. 01. 2007;

f) vseh računov, ki so bili N.-u izdani od kateregakoli odvetnika ali odvetniške družbe za pravne storitve in stroške od vključno 01. 01. 2005 do dneva izdaje predmetnega sklepa ter kopije vseh računov, ki so bili N.-u izdani od kateregakoli svetovalca za katerokoli področje dela, za storitve svetovanja ali podobne storitve in stroške od vključno 01. 01. 2005 do 30. 10. 2011.

2da morata nasprotni udeleženec N. d.o.o.in njegov zakoniti zastopnik direktor M. H., predlagatelju N. H. G.m.b.H, kot družbeniku družbe N. d.o.o., najkasneje v roku 8 (osmih) dni od prejema tega sklepa, pisno, jasno in konkretno odgovoriti na naslednja vprašanja:

a) Ali je N. d.o.o. pred sklenitvijo pogodbe o avtorskem delu z dne 19. 03. 2008 s sinom M. H. K. H. in pred sklenitvijo avtorske pogodbe z dne 17. 01. 2007 s sinom M. H. Mj. H., iskal ali pridobila ponudbe še od drugih ponudnikov takšnih storitev (npr. oblikovalcev), za storitve, ki so predmet navedenih pogodb? Od koga in kdaj je N.-u d.o.o. taka ponudba prišla?

d) Ali je v družbi N. d.o.o. katerikoli dan v letu 2011, in če je – kateri dan, obstajal razlog, da N. d.o.o. kakorkoli ukrepa v smislu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)? Če je, kateri je bil ta razlog in po katerem členu ZFPPIPP bi moral N. d.o.o. ukrepati in kaj storiti?

e) Če je obstajal, kateri konkretni razlog za ukrepanje po ZFPPIPP je obstajal, kdaj je obstajal ter kdaj konkretno je direktor N.-a v zvezi s tem naredil, ali če ni nič naredil, zakaj ni?

Sodišče prve stopnje je predlog delno zavrnilo (točka II izreka) in sicer v delu, ki se glasi:

„2. Nasprotni udeleženec N. d.o.o. in njegov zakoniti zastopnik direktor M. H., morata predlagatelju N. H. G.m.b.H., kot družbeniku družbe N. d.o.o., najkasneje v roku 5 (petih) dni od prejema tega sklepa, navesti naslove dobaviteljev in kupcev ter dolžnikov in upnikov (iz točke I/1/a zahtevka) in pisno, jasno in konkretno odgovoriti na naslednja vprašanja:

b) ali sta sinova direktorja M. H., to je K. H. in Mj. H., po izobrazbi oblikovalca ali imata v zvezi s tem v tem smislu končano šolanje, katero izobrazbo in ali imata za take storitve (kot so bile predmet spornih pogodb) registrirano dejavnost?

c) Zakaj je N. d.o.o. sklenil avtorski pogodbi z dne 19. 03. 2008 in z dne 17. 01. 2007 ravno s sinovoma M. H., ki sta solastnika (družbenika) konkurenčne družbe K. d.o.o.?

3Nasprotni udeleženec N. d.o.o. mora predlagatelju N. H. G.m.b.H. povrniti vse stroške tega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“

Morebitna pritožba ne zadrži izvršitve točk 1. in 2. tega sklepa (2. odstavek 52. člena ZGD-1) (točka II/4 izreka). Sodišče prve stopnje je še odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške (točka II/5 izreka).

2Predlagatelj je zoper zavrnilni del sklepa vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem – zavrnilnem delu spremeni tako, da predlogu ugodi v celoti. Stroškov pritožbe ni priglasil.

3Nasprotni udeleženec je zoper ugodilni del sklepa vložil pravočasno pritožbo. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v ugodilnem delu razveljavi in predlog v celoti zavrne, s stroškovno posledico oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v ugodilnem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasil je stroške pritožbe.

4Pritožbi sta bili strankama pravilno vročena v izjavo. Odgovorov nista vložili.

5Pritožbi nista utemeljeni.

6Sodišče prve stopnje je v pretežnem delu ugodilo predlogu predlagatelja na podlagi 512. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). V ugodilnem delu se pritožuje nasprotni udeleženec, v zavrnilnem pa predlagatelj.

O pritožbi nasprotnega udeleženca:

7Nasprotni udeleženec v pritožbi vztraja pri stališču, da bi bila odklonitev v smislu 2. odstavka 512. člena ZGD-1 utemeljena, odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlogu predlagatelja v pretežnem delu ugodilo, pa materialno pravno napačna. Pritožbeno sodišče pritožbi ni sledilo.

8Poslovodja mora družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise (1. odstavek 512. člena ZGD-1). Poslovodja sme zavrniti zahtevo po informacijah ali vpogledu, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. O odklonitvi zahteve dokončno odločajo družbeniki (2. odstavek 512. člena ZGD-1). Pritožbeno sodišče se pridružuje oceni sodišča prve stopnje, da so bile trditve nasprotnega udeleženca o obstoju posebnega zavrnilnega razloga iz 2. odstavka 512. člena ZGD-1 premalo konkretne.

9Zakon dopušča omejitve informacijske pravice družbenika v primerih, ko družba izkaže obstoj verjetnosti, da bo družbenik zahtevano informacijo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe (subjektivna predpostavka) in nevarnost, da bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo (objektivna predpostavka)

(1). Predpostavki iz 512. člena ZGD-1 morata biti izpolnjeni kumulativno, obstoj nevarnosti pa mora biti konkreten

(2).

10Pritožnikovo stališče, da predlagatelj ni dolžan utemeljevati svojega interesa za uveljavljanje interesa informacijske pravice po 512. členu ZGD-1, pač pa je to vprašanje lahko relevantno pri oceni utemeljenosti obstoja zavrnitvenega razloga iz 2. odstavka 512. člena ZGD-1, je načeloma pravilno. Predlagatelj je ob vložitvi predloga navedel, da se dobiček nasprotnega udeleženca že od ustanovitve družbe nikoli ni izplačal družbenikom, po njegovem mnenju pa obstaja utemeljen sum, da se dobiček izplačuje (samo določenim družbenikom oziroma z njimi povezanim osebam) iz naslova fiktivnih avtorskih pogodb, pogodbenih kazni, pravnih in svetovalnih storitev.

11Nasprotni udeleženec pa je trdil, da že sami podatki, ki jih predlagatelj zahteva (spisek kupcev in dobaviteljev za sedem let nazaj z vsemi dolgovi in terjatvami in datumi zapadlosti), kažejo (bolj) na potrebo po teh podatkih v konkurenčne namene. Ker so se zamenjali imetniki poslovnih deležev predlagatelja, le ti po trditvah nasprotnega udeleženca ne izkazujejo več interesa po uspešnem poslovanju nasprotnega udeleženca, temveč je njihov edini interes v odpisu njihovih denarnih obveznosti in vnovčitvi poslovnega deleža za kar najvišjo ceno, četudi na račun izgube in stečaja nasprotnega udeleženca. Pri tem je nasprotni udeleženec tudi izpostavil, da si predlagatelj že več kot dve leti prizadeva za zamenjavo poslovodstva nasprotnega udeleženca, da sta oba udeleženca tega postopka v kar nekaj sodnih sporih ter da je predlagatelj ustanovil hčerinsko družbo B. W. s.p.a z enako dejavnostjo kot nasprotni udeleženec, ob čemer je nasprotni udeleženec prepričan, da so bili podatki, ki jih je predlagatelj pridobil v predhodnem postopku, že zlorabljeni, zlasti na komercialnem področju zaradi upada prodaje na določenih območjih Evrope, kar je sicer težko dokazljivo, je pa poslovno ta upad občutiti.

12Presoja sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni podal (dovolj) konkretnih trditev o obstoju konkretne subjektivne in objektivne nevarnosti iz 2. odstavka 512. člena ZGD-1, je pravilna. Zgolj trditve, da se predlagatelj ukvarja s konkurenčno dejavnostjo (3) ter da je upad prodaje občutno čutiti, ne zadostujejo. Trditveno in dokazno breme za obstoj zavrnitvenega razloga je na družbi, na katero je informacijska zahteva naslovljena

(4). Nasprotni udeleženec ni konkretno pojasnil (1) v čem je konkretna občutljivost zahtevane informacije in kakšna je stopnja povezanosti med družbo, na katero je naslovljena informacijska zahteva in konkurenčno družbo, niti ni (dovolj konkretno) pojasnil (2) v čem bi prišlo do občutne prizadetosti kakšnega interesa družbe, kot na primer ali je, oziroma bo prišlo do prekinitve pogajanj s potencialnim pogodbenim partnerjem ali do izgube že obstoječih partnerjev.

13Nasprotni udeleženec nadalje nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje tudi iz razloga, ker je izpolnitev po izpodbijanem sklepu tehnično nemogoča ter da bo moral zaradi izpodbijanega sklepa spremeniti informacijsko obdelavo podatkov. Pritožbeno sodišče predlogu nasprotnega udeleženca, naj podaljša izpolnitveni rok, določen v izpodbijanem sklepu, ni sledilo, ker obstoječi sklep nasprotnemu udeležencu ne nalaga, da vzpostavi nov informacijski sistem, temveč da družbeniku družbe (predlagatelju) omogoči vpogled in fotokopiranje v že obstoječe evidence družbe in ne (morebiti) vzpostavitve novih poslovnih listin (seznamov kupcev in dobaviteljev). Družbenik sicer ima pravico, da si na podlagi vpogleda na svoje stroške sam izdela fotokopije listin

(5), vendar pa sama tehnična izvedba pravice po 512. členu ZGD-1 niti ni predmet pritožbenega preizkusa (primerjaj VSK Sklep Cpg 120/2007, z dne 17. 05. 2007). Zato pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Vse trditve o zaščiti posameznih kupcev (varstvo osebnih podatkov) in konto kartic tudi sicer predstavljajo nedopustne pritožbene novote (337. člen ZPP).

14Ker k varovanju poslovnih skrivnosti in konkurenčni prepovedi družbenika veže že ZGD-1 (primerjaj 40. in 41. člen ZGD-1), so pritožbene navedbe o nujni spremembi izpodbijanega sklepa v tej smeri, brezpredmetne (1. odstavek 360. člena ZPP).

15Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (1. odstavek 366. člena ZPP v zvezi s 2. odstavkom 350. člena ZPP oba v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)), je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O pritožbi predlagatelja:

16Predlagatelj izpodbijanemu sklepu nasprotuje v zavrnilnem delu. V pritožbi trdi, da so zavrnjena vprašanja zanj relevantna, ker bi bilo v primeru, da se izkaže, da K. in Mj. H. po izobrazbi nista oblikovalca oziroma, da za te storitve nimata registrirane dejavnosti, več kot očitno, da so bile avtorske pogodbe z njima sklenjene zgolj zato, da se ju favorizira, sporne avtorske pogodbe pa so bile sklenjene v nasprotju z interesi nasprotnega udeleženca. Pritožnik še opozarja, da gre za vprašanje, zakaj so bile take pogodbe sploh sklenjene. Pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja ni sledilo.

17Predlagatelj je uspel s predlogom za vpogled v avtorske pogodbe, za katere trdi, da obstaja utemeljen sum, da so bile sklenjene fiktivno. S tem bo izpolnjena informacijska dolžnost družbe do družbenika, ker bo lahko slednji preveril fiktivnost avtorskih pogodb iz njihove vsebine. Ker Zakon o avtorski in sorodnih pravicah ne določa formalnih zahtev (izobrazbe) za avtorje (10. člen ZASP), postavlja pa le pogoje za obstoj avtorskega dela (5. člen ZASP), so pritožbene navedbe o relevantnosti odgovora na vprašanje o izobrazbi avtorjev, s katerima je nasprotni udeleženec sklepal avtorske pogodbe, brezpredmetne.

18Iz listin, ki jih bo imel predlagatelj pravico vpogledati (avtorske pogodbe) in iz odgovora na vprašanje, ali je nasprotni udeleženec izvedel postopek zbiranja ponudb pred sklenitvijo avtorskih pogodb (vprašanje pod točko 2.a), bo predlagatelj zadostno informiran o zadevah družbe. S tem bo po presoji pritožbenega sodišča izpolnjena zahteva po zagotovitvi popolne in resnične informacije na najbolj primeren način. Glede na obrazloženo pa so pritožbeni očitki o neobrazloženosti zaključkov o zlorabi pravic, brezpredmetni (1. odstavek 360. člena ZPP).

19Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (1. odstavek 366. člena ZPP v zvezi s 2. odstavkom 350. člena ZPP oba v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)), je pritožbo predlagatelja zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje tudi v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

20Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, mora sam kriti svoje pritožbene stroške.

(1) P. Podgorelec: INFORMACIJSKE PRAVICE DRUŽBENIKOV, GV ZALOŽBA, Ljubljana (2007), v nadaljevanju Podgorelec, str. 53.

(2) Podgorelec, str. 59.

(3) Odgovor na predlog z dne 16. 02. 2012: „predlagatelj … je čez noč ustanovil konkurenčno družbo …, s katero je hotel prevzeti dejavnost nasprotnega udeleženca, njega pa prepustiti v stečaj. Z udarnim propagandnim materialom (prav tako narejenim čez noč) je novačil stranke nasprotnega udeleženca.“ (list. št. 21).

(4) Podgorelec, str. 54.

(5) Podgorelec, str. 45.