VSL sodba in sklep I Cpg 691/2012

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba in sklep v zvezi s popravnim sklepom sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom v zvezi s popravnim sklepom zavrglo tožbo prvo tožeče stranke na ugotovitev ničnosti, oziroma podrejeno na razveljavitev sklepov skupščine tožene stranke z dne 27. 08. 2008 ter zavrnilo tožbeni zahtevek drugo tožeče stranke na razveljavitev istih sklepov skupščine tožene stranke.

2Zoper odločbo sodišča prve stopnje sta se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP pritožili tožeči stranki ter predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi ter vrne zadevo v novo obravnavo in odločitev sodišču prve stopnje.

3Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Predlagala je zavrnitev neutemeljene pritožbe in potrditev pravilne odločbe sodišča prve stopnje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da prvo tožnica ni družbenica tožene stranke. Poslovni delež lahko predstavlja skupno premoženje zakoncev, solastnina ni možna (II Ips 306/2009), vendar v razmerju do družbe nastopa zakonec, ki je sklenil družbeno pogodbo. Slednji v zunanjem razmerju nastopa kot družbenik in je kot takšen tudi vpisan v družbeni pogodbi. Drugi zakonec do družbe nima upravljavskih upravičenj neposredno do družbe (II Ips 1270/2008), temveč le v internem razmerju s svojim aktivnim zakoncem. To izhaja iz lastnosti družbe z omejeno odgovornostjo kot take, ki temelji na osebni povezanosti med družbeniki. Zaradi varstva drugih družbenikov, zakonec, ki ima skupno lastnino na deležu, ne more do družbe nastopati kot družbenik. Družbena pogodba lahko to celo izrecno prepove. V predmetni zadevi tožeči stranki nista izkazali ali gre za solastnino ali skupno lastnino na poslovnem deležu, saj sta svoje trditve večkrat spreminjali. Ni pa niti razvidno za kakšno obliko lastnine gre iz notarskega zapisa Sporazuma o ugotovitvi skupnega premoženja. Zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da zaradi ugotovitve, da sodi poslovni delež v skupno premoženje zakoncev, zaradi navedenih razlogov prvo tožnica še nima statusa družbenice tožene stranke. V kolikor bi tožeči stranki želeli poslovni delež razdeliti na dva deleža, bi bilo potrebno v skladu s 505. členom ZGD soglasje drugih družbenikov, ki pa ga v predmetni zadevi ni bilo.

7Tudi v primeru, če bi prvo tožeča stranka uspela izkazati, da je z drugo tožečo stranko imetnica istega poslovnega deleža, bi bilo potrebno tožbeni zahtevek, če bi ga sodišče prve stopnje meritorno obravnavalo, zoper njo zavrniti. Tožbeni zahtevek drugo tožeče stranke je namreč neutemeljen (o tem v nadaljevanju). Na podlagi tretjega odstavka 480. člena ZGD-1 pravna dejanja družbe proti imetnikom istega poslovnega deleža učinkujejo proti vsem imetnikom tega deleža tudi, če so bila opravljena samo proti enemu izmed njih. Izključitev družbenika iz družbe zato učinkuje tudi proti ostalim imetnikom istega poslovnega deleža. Z drugimi besedami povedano, z izključitvijo družbenika iz družbe preneha poslovni delež tega družbenika in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti (1. odstavek 502. člena ZGD-1). Zato tudi zakonec izključenega družbenika iz družbe, četudi predstavlja poslovni delež v premoženjskem delu njegove vrednosti njuno skupno premoženje, ne more uveljaviti ohranitve ali delitve poslovnega deleža. Posledica izključitve je prenehanje poslovnega deleža. Posledično tožečima strankama niso bile kršene ustavno varovane pravice, na katere se sklicujeta v pritožbi.

8Ker na podlagi določbe tretjega odstavka 480. člena ZGD-1 učinkujejo pravna dejanja družbe, če so opravljena samo proti enemu izmed imetnikov istega poslovnega deleža, proti vsem imetnikom tega poslovnega deleža, zadošča, da se vabilo na skupščino pravilno pošlje enemu od imetnikov istega poslovnega deleža. Opustitev vabila na skupščino ostalim imetnikom istega poslovnega deleža ne pomeni sklica skupščine v nasprotju z določbami ZGD-1. Zato sprejeti skupščinski sklepi na tej uveljavljani podlagi tudi ne bi bili nični.

9V sodni praksi je bilo sporno, kdo sme odločati o pogodbeni izključitvi družbenika, vendar je dvom o tem odpravil že ZGD-F, ki je dodal zadnji stavek v tedanjem 436. členu (sedanjem 501.), s katerim je nakazal, da lahko o izključitvi družbenika odloča tudi skupščina ter s tem priznal samostojno bit družbi z omejeno odgovornostjo kot institucionalizirani organizaciji. Zato so nepravilne navedbe pritožnikov, da skupščina ni bila pristojna za izključitev drugo tožeče stranke. Tako je bilo namreč izrecno določeno v 8. členu družbene pogodbe, ki v ničemer ne nakazuje zgolj na situacijo, ko družbenik vloži tožbo na izključitev drugega družbenika, kot to navajajo pritožbeni razlogi.

10Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovljeno dejansko stanje in uporabljeno materialno pravo sodišča prve stopnje. Pritožbena navedba, da se sodišče ni opredelilo do vseh elementov odškodninske obveznosti, ni utemeljena, saj iz obrazložitve sodbe jasno izhaja, da je bila ugotovljena škoda, protipravno ravnanje drugo tožeče stranke ter da je škoda nastala ravno zaradi protipravnega ravnanja drugo tožeče stranke. Drugo tožeča stranka ni uspela dokazati, da ni kriva za nastanek škode, zato se krivda domneva. Četudi sodišče ne navede izrecno, katere so predpostavke odškodninske obveznosti, to ne pomeni, da sodba ne dosega standarda obrazložitve, pritožbene navedbe v zvezi s tem pa so neutemeljen. Enako velja glede dokazne ocene, saj iz sodbe izhaja, katere dokaze je sodišče štelo za verodostojne ter katera ključna dejstva so z njimi podprta. Povsem nepotrebno je, da se sodišče v sodbi opredeljuje do navedb, ki samo še dodatno pojasnjujejo zavrnitev tožbenega zahtevka, v kolikor je že na podlagi navedenih potrebno tožbeni zahtevek zavrniti. Zato pritožbeni očitki v to smer niso utemeljeni.

11Škodno ravnanje poslovodje, ki je hkrati družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo, ne pomeni zgolj kršitve obligacijsko pravnega razmerja med poslovodjo in družbo, temveč lahko pomeni hkrati tudi izpolnitev dejanske podlage za izključitev takega družbenika iz družbe (VSL sodba in sklep I Cpg 963/2005). V konkretnem primeru pa gre ravno za takšno situacijo prepletenosti vloge družbenika, ki je hkrati poslovodja v gospodarski družbi s pravnoorganizacijsko obliko družbe z omejeno odgovornostjo. Zato so pritožbene navedbe v zvezi z napačno uporabo krivdnih razlogov za izključitev družbenika neutemeljene.

12Drugo tožeča stranka se je s krivdnimi razlogi seznanila že pred skupščino s prejemom sklica in vabila na skupščino, česar sama ne zanika, zato niso upoštevne pritožbene navedbe, da je bilo šele v sodnem postopku povedano, kateri so razlogi za njegovo izključitev.

13Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na izvedene dokaze, in sicer na zaslišanja prič in vpogled listinskih dokazov. V skladu s 107. členom ZPP je dovoljeno listine priložiti kot fotokopijo. V taki obliki so bile priloge v predmetni zadevi, zato so pritožbene navedbe v zvezi z neverodostojnostjo listin pravno neupoštevne, enako velja glede verodostojnosti zaslišanih prič. Sodišče je pojasnilo, da je izpovedi prič štelo za verodostojne, poleg tega je smiselno enako kot iz zaslišanja izhajalo tudi iz listinskih dokazov. Sodišče drugih razlogov, zaradi katerih bi dvomilo v neverodostojnost prič ni imelo, nasprotnega pa pritožnik ni uspel dokazati.

14Z ostalimi pritožbenimi navedbami, ki so nekonkretizirane (zadeva D., Ž.), nejasne (retroaktivna uporaba določb družbene pogodbe), so nedovoljena novota ali se sploh ne nanašajo na razloge sodbe, se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo (1. odstavek 360. člena ZPP).

15Pritožbeno sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo ter sklep potrdilo (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).