VSK sklep CDn 107/2012

Pritožba predlagatelja se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep istega sodišča z dne 9.1.2011, s katerim je zemljiškoknjižna pomočnica zavrnila predlog predlagatelja za predznambo hipoteke na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani.

Iz vseh pritožbenih razlogov se zoper navedeni sklep pritožuje predlagatelj, ki meni, da je ugotovitev zemljiškoknjižnega sodišča, da vpis predznambe prisilne hipoteke ni dovoljen in posledična zavrnitev vpisa prisilne hipoteke na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, napačna in neutemeljena. Sklicuje se na 49. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), na podlagi katerega se predznamba med drugim dovoli na podlagi odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki še ni postala pravnomočna oz. dokončna. Pritožnik meni, da v okvir odločb iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1 zagotovo spadajo tudi nepravnomočni sklepi o dovolitvi izvršbe. Z institutom predznambe bodoče prisilne hipoteke si upnik lahko zavaruje svoj vrstni red v zemljiški knjigi, ki sicer ni ustrezno varovan, saj ex lege vpis zaznambe izvršbe in posledično prisilne hipoteke šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi takšnega varstva ne nudi, zato je v tem delu ugotovitev in obrazložitev sodišča napačna, saj upnik nima drugega instrumenta za zavarovanje vrstnega reda. Opozarja na prakso zemljiškoknjižnih sodišč, ki so dovolila vpis predznamb prisilnih hipotek na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi in navaja, da je bila taka praksa povsem običajna pred uveljavitvijo novele ZZK-1C in prenosom odločanja o predznambi iz sodnikov na referente. Da je temu res tako pritožnik dokazuje s predložitvijo sklepa Okrajnega sodišča v Ljutomeru opr. št. Dn 1 in sklep Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. Dn 2.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je pravilno pojasnilo že prvostopenjsko sodišče predznamba hipoteke ni možna na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, saj takšen nepravnomočen sklep ne predstavlja nobene izmed odločb iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, ki jih omenja predlagatelj. Tudi ne drži pritožbena trditev, da upnik nima drugega instrumenta za zavarovanje vrstnega reda. Poleg zastavne pravice in začasnih odredb so sredstva zavarovanja tudi predhodne odredbe (240. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ). Krog slednjih je omejen na vrste, predvidene v določbi 260. člena ZIZ. Med njimi je izrecno omenjena tudi predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini (6. točka prvega odstavka 260. člena ZIZ). Ta predhodna odredba varuje vrstni red pridobitve zastavne pravice na podlagi (kasnejšega) sklepa o izvršbi. Upniku nudi možnost, da dolžnikovo nepremičnino pogojno bremeni z zastavno pravico že na podlagi odločbe za plačilo terjatve, ki še ni izvršljiva (257. člen ZIZ). Hipoteka, ki jo bo upnik kasneje pridobil na podlagi sklepa o izvršbi, bo učinkovala od trenutka, od katerega je učinkovala predznamba hipoteke (tretji odstavek 87. člena in 88. člen v zvezi s tretjim odstavkom 52. člena ZZK-1).

Odločitev prvostopenjskega sodišča je tako pravilna, pritožba pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).