240. člen ZIZ

ZIZ v 168. členu določa dokazno pravilo - lastništvo nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo in se ne more dokazovati s katerimkoli dokaznim sredstvom, temveč le s podatki o lastništvu iz zemljiške knjige, v primeru, če pa je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, pa mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice. Če upnik te listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Glede nepremičnin, ki pa niso vpisane v zemljiški knjigi, pa 168. člen ZIZ napotuje na uporabo 211. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik v predlogu za izvršbo navesti vse potrebne podatke za identifikacijo nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, vendar to ne izključuje obveznosti sodišča, da sodišče ne bi preizkusilo lastništva nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiški knjigi glede na uporabo prvega odstavka 32. člena ZIZ, po katerem je lahko predmet izvršbe le dolžnikova stvar. Uradni preizkus lastništva, ki ga je zakonodajalec naložil izvršilnemu sodišču za nepremičnine, ki so v zemljiški knjigi vpisane, mora zato toliko bolj veljati za nevpisane nepremičnine, saj pri teh obstaja večja nevarnost, da se

Razlog zavrnitve pritožbenih navedb glede presoje pogoja nevarnosti iz prvega odstavka 502. člena ZKP, ki jo je sodišče prve stopnje opravilo, je, da sta oškodovanca ta pogoj utemeljevala le z aktivnostmi, ki segajo predaleč v preteklost, da bi bilo iz njih lahko upravičeno sklepati na v tem trenutku obstoječo nevarnost razpolaganja s premoženjem obdolžencev in udeležencev, zaradi katere bi bila (vsaj) bistveno otežena izpolnitev premoženjskopravnega zahtevka. Rubež s hrambo zemljiškega pisma ni dopusten način zavarovanja z začasno odredbo, ker gre že za dejanje izvršbe in ne zavarovanja. Primeroma so dopustni načini zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo predpisani v 271. členu ZIZ, po katerem sme sodišče v ta namen izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja. V sodni praksi se je v zvezi z zemljiškim dolgom kot dopusten način zavarovanja (denarne ali nedenarne terjatve) uveljavila prepoved obremenitve ali razpolaganja z zemljiškim pismom, oz. prepoved prenosa ali zastave zemljiškega pisma.

Za zaključek, da je določen notarski zapis izvršilni naslov, je torej ključnega pomena, da je v tem zapisu določena konkretna obveznost (terjatev), da zavezanec v tem zapisu (ali posebnem zapisu) soglaša z neposredno izvršljivostjo te obveznosti in da je obveznost zapadla. To pa pomeni, da za izvršljivost notarskega zapisa sploh ni pravno pomembno, če je obveznost zavarovana in če je zavezanec soglašal s takšnim zavarovanjem. Zaradi tega lahko upnik predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, če razpolaga z izvršljivim notarskim zapisom, v katerem pogodbeni stranki nista dogovorili nobenega zavarovanja denarne terjatve (glede katere je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo), oziroma v katerem je dolžnik soglašal, da se omenjena denarna terjatev upnika zavaruje z ustanovitvijo neposredne zastavne pravice na dolžnikovih premičnih stvareh.

Za določitev (mednarodne) pristojnosti za izdajo naloga za zamrznitev bačnih računov je v primerih, ko upnik še nima sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, pomembno bivališče upnika, dolžnika in njun pravni status oziroma druge navezne okoliščine. Upnik mora tako ugotoviti in pojasniti, katero in zakaj je pristojno sodišče določene države članice, na katerega vlaga svoj zahtevek oziroma predlog. Če pa je upnik že pridobil sodno odločbo ali sklep o sodni poravnavi, ki določa, da mora dolžnik poplačati njegov zahtevek, so za izdajo naloga za zamrznitev pristojna sodišča države članice, v kateri je bila izdana sodna odločba ali potrjena ali sklenjena sodna poravnava.

ZIZ ne omogoča zavarovanja na terjatvah. Ker gre za izoliran zemljiški dolg, zemljiški dolg ne pomeni obstoja pravice dolžnika, na kateri bi bila lahko ustanovljena zastavna pravica. ZIZ omogoča pridobitev prisilne zastavne pravice tako v postopku izvršbe kot v postopku zavarovanja. Razlika med obema postopkoma je le v tem, da postopek izvršbe upniku omogoča tudi poplačilo, medtem ko ima postopek zavarovanja na prvem mestu stvarnopravno zavarovanje.

ZIZ kot sredstva zavarovanja z zastavno pravico dovoljuje samo zastavno pravico na nepremičnini in na premičnini, med nobeno od teh pa ni mogoče vključiti izoliranega zemljiškega dolga. Tako kot izvršbo je tudi zavarovanje mogoče dovoliti le v obsegu, ki izhaja iz izvršilnega naslova, pri čemer mora sodišče na obstoj in primernost izvršilnega naslova tudi v tem postopku paziti po uradni dolžnosti.

S predhodno odredbo upnik pridobi samo pogojno zastavno pravico. Ker z začetkom stečaja postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanja katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Z začetkom stečajnega postopka zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha.

Predznamba hipoteke ni možna na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine.

S predhodno odredbo upnik pridobi samo pogojno zastavno pravico. Ker z začetkom stečaja postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bo izpolnil, se s tem uresniči razvezni pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica. Z začetkom stečajnega postopka zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha. To pomeni, da ob začetku stečajnega postopka ločitvena pravica ne obstaja več.

ZDavP-2 daje podlago za zavarovanje z zastavno pravico tudi na dolžnikovem poslovnem deležu v družbi, za takšno zavarovanje pa se uporabljajo določbe ZIZ.

Iz ureditve, po kateri je začasna odredba sredstvo zavarovanja, nedvoumno izhaja, da mora biti med predlagano začasno odredbo in predmetom urejanja v konkretnem postopku (ki je predmet zavarovanja) podana zveznost.

V nepravdnem postopku je pri urejanju razmerij med solastniki mogoče izdati začasno odredbo na predlog kateregakoli od udeležencev, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oz. uporabnike (114. čl. Zakona o nepravdnem postopku), vendar je mogoča izdaja take začasne odredbe le do izdaje končne odločbe s trajanjem do pravnomočnosti sklepa o ureditvi razmerij (2. odst. 114. čl. ZNP).

Prepoved opravljanja dejanj iz 2. odst. 207. člena ZPP velja le za pravdna dejanja. Postopek za izdajo začasne odredbe pa je izvršilni postopek, zato ni ovire, da se izvede postopek za izdajo začasne odredbe v pravdnem postopku, ki je prekinjen.

V primeru davčne obveznosti dolžnika ima upnik na podlagi 82. člena ZDavP pravico zahtevati zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika pri pristojnem sodišču.

S prisilno izselitvijo in s tem z omogočitvijo rušenja, vzpostavitev prejšnjega stanja (ponovna vselitev v isto hišo) ne bi bila več mogoča. Z izdajo predlagane začasne odredbe ureditev razmerja med strankama, zato ne bi bila začasna temveč dokončna. Torej bi sodišče odločilo o pravnem varstvu, ki ga upnik zahteva s tožbo, že v tem postopku, brez upoštevanja kontradiktornosti. Še več - ob upoštevanju trditev, da imajo dolžniki v primeru izselitve pravico do drugega primernega stanovanja, bi bil upnik z ugoditvijo njegovemu predlogu deležen celo močnejše pravne zaščite kot v pravdnem postopku. Tako ne bi imel prav nikakršnega pravnega interesa več za nadaljevanje pravde.

ZIZ ne vsebuje posebnih določb, ki bi urejale obstoj postopka za zavarovanje terjatve. Zato pride glede tega v poštev smiselna uporaba določb ZPP na kar napotuje 15. člen ZIZ. Za vprašanja v zvezi z obstojem postopka zavarovanja je potrebno smiselno uporabljati določbe ZPP, ki urejajo obstoj pravde (189. člen).