VSRS Sklep X Ips 202/2011

Revizija se zavrže.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložil revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 1. in 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

2Revizija ni dovoljena.

3Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Upravne enote Piran z dne 17. 7. 2009, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 25. 2. 2010. Prvostopenjski upravni organ je z navedenim sklepom zavrgel vlogo revidenta za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskimi zemljišči na tam navedenih parcelah. V upravnem postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je revident vlogo za odobritev pravnega posla vložil po izteku zakonskega roka, torej prepozno (22. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih; v nadaljevanju ZKZ).

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Ker gre v obravnavani zadevi za odobritev pravnega posla, to pa ni spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarnem znesku, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (prim. na primer sklepa Vrhovnega sodišča: X Ips 472/2009 z dne 31. 3. 2009 in X Ips 7/2010 z dne 24. 2. 2010).

6Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanjupomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se po določbi prvega odstavka 22. člena uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7V obravnavani zadevi izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje (in pred njim upravnih organov) temelji na ugotovitvi upravnega organa (pri čemer dejanskih ugotovitev v upravnem postopku na podlagi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni dovoljeno izpodbijati), da je revident vlogo za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskimi zemljišči vložil po izteku zakonskega roka iz 22. člena ZKZ.

8Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje, ali je v primeru, ko kupoprodajno pogodbo nadomesti pravnomočna sodba, odobritev pravnega posla potrebna.

9Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga revident izpostavlja, glede na opisane okoliščine obravnavanega primera ni pomembno pravno vprašanje v smislu določbe 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago določb ZKZ (zlasti določb 17., 19., 20. in 22. člena ZKZ).

10Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča in ob primerni uporabi 367. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 revizija v upravnem sporu namreč ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma z jezikovno razlago zakonskega besedila (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008, X Ips 776/2008 obe z dne 21. 1. 2009 in X Ips 151/2008 ter X Ips 238/2009 obe z dne 9. 4. 2009, X Ips 387/2009 z dne 16. 12. 2009 in X Ips 414/2009 z dne 21. 1. 2010).

11ZKZ v poglavju o prometu s kmetijskimi zemljišči opredeljuje postopek odobritve pravnega posla, o katerem odloča upravna enota (III. poglavje, drugi odstavek 17. člena in prvi odstavek 19. člena ZKZ). Gre za kogentne zakonske določbe glede prometa s kmetijskimi zemljišči, iz katerih po presoji Vrhovnega sodišča jasno in nedvoumno izhaja, da je odobritev pravnega posla v izključni pristojnosti upravnega organa, ter da je taka odobritev eden od pogojev za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Po izrecni določbi petega odstavka 22. člena ZKZ je namreč overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu mogoča le na podlagi odločbe pristojne upravne enote o odobritvi pravnega posla oziroma potrdila, da odobritev ni potrebna. Primeri, za katere odobritev ni potrebna, so izrecno določeni v tretjem odstavku 19. člena ZKZ. Noben izmed njih pa v obravnavani zadevi (kot izhaja iz dejanskih ugotovitev v upravnem postopku, ki jih v reviziji ni več dovoljeno izpodbijati) ni bil izpolnjen.

12Iz navedenih jasnih določb ZKZ, ki po presoji Vrhovnega sodišča ne potrebujejo dodatne razlage, nedvoumno izhaja, da je za veljavnost vsakega pravnega posla (tudi v primeru, ko pravni posel nadomesti pravnomočna sodba, s katero revident iztoži sklenitev kupoprodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) določena naknadna odobritev upravne enote. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da tudi za revidenta velja določba prvega odstavka 22. člena, ki določa, da se vloga za odobritev pravnega posla vloži najpozneje v šestdesetih dneh po poteku roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ, torej po poteku tridesetdnevnega roka za sprejem ponudbe, ki teče od dneva, ko je bila ponudba objavljena na oglasni deski (prim. tudi novejšo sodno prakso Vrhovnega sodišča: X Ips 365/2010 z dne 9. 6. 2011 in II Ips 835/2007 z dne 28. 1. 2009)

13Ker so navedene določbe po presoji Vrhovnega sodišča ZKZ jasne in nedvoumne, odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi tem jasnim zakonskim formulacijam sledila, ne bi prispevala k pravni varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse. Zato tako izpostavljeno vprašanje glede na okoliščine obravnavanega primera ni pomembno pravno vprašanje v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

14Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni izkazal niti zatrjevanega odstopa izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede postavljenega vprašanja, saj se sodba Vrhovnega sodišča II Ips 714/2008 z dne 4. 3. 2010, na katero se sklicuje, nanaša na vprašanje sodnega varstva sprejemnika ponudbe pri prodaji kmetijskih zemljišč v primeru, ko ponudnik s sprejemnikom ponudbe pravnega posla noče skleniti (ko se s sodbo ponudniku naloži sklenitev kupoprodajne pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila), ne pa na vprašanje odobritve pravnega posla (ki je, kot že pojasnjeno v 11. točki tega sklepa, v izključni pristojnosti upravnih organov in sodišč v upravnem sporu, ne pa sodišča splošne pristojnosti), kakršen je obravnavani primer. Gre torej za drugačno pravno podlago kot v obravnavani zadevi, zato revident tudi s temi navedbami v reviziji ni izkazal, da bi sodišče prve stopnje z odločitvijo, izpodbijano v tem upravnem sporu, odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki se nanaša na odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskimi zemljišči.

15Glede na vse navedeno tako ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

16Ker revident ni izkazal izpolnjevanja nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.