UPRS sodba I U 261/2011

Tožbi se ugodi.
Odločba Ministrstva za zdravje št. 181-130/2009/4 z dne 23. 12. 2010 se odpravi ter se zadeva vrne temu ministrstvu v ponoven postopek.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se pri dečku A.A., roj. ... 2005 cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom Priorix ali s cepivom MMRVaxPro, ne opusti (1. točka izreka). V 2. točki izreka pa je navedla, da v postopku niso nastali posebni stroški.

2Tožnica, mati otroka A.A., roj. ... 2005 je v skladu z 22.a členom Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) z dopisom z dne 28. 8. 2009 podala predlog za opustitev cepljenja citiranega otroka. Predlog je utemeljila z navedbami o njegovem razvoju, priložila zdravstveno dokumentacijo ter tudi opisala njegovo zdravstveno stanje.

3Tožena stranka se v izpodbijani odločbi sklicuje na 5. odstavek 22.a člena ZNB, ki določa, da lahko dajo predlog za opustitev cepljenja tudi starši osebe, ki se cepi. Na podlagi 22.b člena ZNB je tožena stranka poslala predlog za opustitev cepljenja Komisiji za cepljenje in zaprosilo, da v skladu z 22.c členom ZNB posreduje strokovno mnenje ali obstojajo razlogi za opustitev cepljenja pri ml. A.A.

4Komisija za cepljenje je pri pregledu zdravstvene dokumentacije navedenega otroka posvetila posebno pozornost razlogom za opustitev cepljenja med katere se štejejo: alergije na sestavine cepiva; resen neželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva; ter bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Navedena komisija je izdelala strokovno mnenje, ki ga je Ministrstvo za zdravje prejelo 30. 11. 2010. V mnenju je navedla, da ni izkazanih zdravstvenih kontraindikacij proti cepljenju obravnavanega otroka ter menila, da ni zdravstvenih razlogov, da se se pri dečku A.A. cepljenje proti: proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom Priorix ali s cepivom MMRVaxPro, opusti. V predloženi zdravstveni dokumentaciji A.A. komisija ni našla razlogov za opustitev cepljenja. Upoštevajoč strokovno mnenje Komisije za cepljenje je bilo z izpodbijano odločbo odločeno, da se pri dečku A.A., roj. ... 2005, obvezno cepljenje proti navedenim boleznim ne opusti. Strokovno mnenje Komisije za cepljenje je sestavni del izpodbijane odločbe.

5Tožnica je vložila tožbo zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Vloga za opustitev cepljenja je bila podana s strani staršev otroka, ki so laiki in je tako na strani pristojnega ministrstva, da pridobi vso potrebno dodatno zdravstveno dokumentacijo obravnavanega otroka. Tožnica tudi ni imela možnosti, da bi podala dodatne obrazložitve glede zdravstvenega stanja svojega otroka ter da bi podala svoje navedbe glede pomanjkljivega in pavšalnega strokovnega mnenja Komisije za cepljenje. Izpodbijana odločba tudi ni ustrezno obrazložena in ne pojasni vseh tveganj v zvezi s cepljenjem otroka. V nadaljevanju tožnica pojasnjuje zdravstveno stanje in potek zdravljenja pri svojem otroku A.A. Sodišču vsebinsko predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

6Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da iz strokovnega mnenja Komisije za cepljenje izhaja, da je posredovano otrokovo zdravstveno dokumentacijo ocenila kot realno in verodostojno ter na tej podlagi izdelala strokovno mnenje. Navaja vsebino določbe 22.a člena in 22.č člena ZNB. Iz mnenja Komisije za cepljenje izhaja, da pri obravnavanem otroku ne obstajajo zdravstveni razlogi za opustitev cepljenja. Strokovno mnenje Komisije za cepljenje pa predstavlja podlago za izdajo izpodbijane odločbe. V skladu z navedenim predlaga zavrnitev tožbe.

7Tožba je utemeljena.

8V obravnavani zadevi je sporno ali so podani razlogi za opustitev obveznega cepljenja pri ml. otroku A.A., roj. ... 2005. Obvezno cepljenje je zakonsko urejeno z določbami 22. člena do 25. člena ZNB. Pred obveznim cepljenjem mora zdravnik, ki opravlja cepljenje, s pregledom osebe, ki se cepi in vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo, ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se zdravstveno stanje osebe lahko trajno poslabšalo (1. odstavek 22.a člena ZNB). Predlog za opustitev cepljenja lahko poda bodisi zdravnik (če ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja), bodisi starši oziroma skrbnik osebe, ki naj bi bila cepljena (4. in 5. odstavek 22.a člena ZNB). Predlog za opustitev cepljenja se pošlje ministrstvu, pristojnemu za zdravje (6. odstavek 22.a člena ZNB), ki predlog pošlje Komisiji za cepljenje (1. odstavek 22.b člena ZNB). Komisija mora pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja preučiti predlog za opustitev cepljenja in če oceni za potrebno zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede (1. odstavek 22.c člena ZNB). Po opravljenem postopku poda Komisija za cepljenje strokovno mnenje ter ali obstajajo razlogi za opustitev cepljenja in ga pošlje ministru, pristojnemu za zdravje (3. odstavek 22.c člena ZNB). V 4. odstavku 22.c člena ZNB je določena vsebina strokovnega mnenja. Na podlagi strokovnega mnenja Komisije za cepljenje minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja (1. odstavek 22. č člena ZNB).

Minister, pristojen za zdravje, je pri svoji odločitvi vezan na strokovno mnenje Komisije za cepljenje, vendar pa mora kot upravni organ preveriti ali je to sestavljeno v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 22.č člena ZNB ter 3. in 5. točko 1. odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Mnenje Komisije za cepljenje ima namreč naravo izvedeniškega mnenja in mora vsebinsko zajemati vse, kar določa 2. odstavek 193. člena ZUP. Komisija za cepljenje mora obširno, natančno, celovito in strokovno odgovoriti na vse razloge, ki jih stranka navaja v predlogu za opustitev obveznega cepljenja. Pomanjkljivo strokovno mnenje Komisije za cepljenje ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. V obravnavanem primeru je Komisija za cepljenje v svojem mnenju glede cepljenja otroka navedla zgolj, da v priloženi dokumentaciji ni našla razlogov za opustitev cepljenja. Komisija za cepljenje se v svojem strokovnem mnenju ni opredelila do vseh tožničinih navedb v zvezi z zdravstvenim stanjem otroka, ki ima zdravstvene težave, zaradi katerih je tožnica tudi podala vlogo za opustitev cepljenja. Tako strokovno mnenje pa je v upravno pravnem smislu pomanjkljivo in ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke.

Z vsebino strokovnega mnenja Komisije za cepljenje pa je tudi potrebno starše otroka še pred izdajo upravne odločbe seznaniti in jim omogočiti, da se o njem izjavijo (načelo zaslišanja stranke - 9. člen Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Načelo zaslišanja stranke nalaga, da ima stranka pred izdajo odločbe možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Iz listin upravnega spisa izhaja, da tožnici pred izdajo odločbe strokovno mnenje Komisije za cepljenje ni bilo vročeno, kar pomeni, da ji ni bila dana možnost, da bi se o njem izrekla. To pa je v danem primeru še posebej pomembno, saj obvezno cepljenje predstavlja poseg v ustavne pravice posameznika. Kolikor starši pred izdajo odločbe niso seznanjeni z vsebino strokovnega mnenja Komisije za cepljenje, nimajo možnosti, da bi navedli nasprotne argumente in ne morejo učinkovito varovati svojih pravic na način, kot to določa 146. člen ZUP. Takšno ravnanje s strokovnim mnenjem Komisije za cepljenje, ki sicer predstavlja izvedeniško mnenje, pa tudi nalaga določba 194. člena ZUP. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je bila tožnica s strokovnim mnenjem Komisije za cepljenje seznanjena šele s prejemom izpodbijane določbe. Tako je bila po presoji sodišča zaradi navedenega podana bistvena kršitev določb postopka, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve v zadevi. Izpodbijana odločba pa tudi ne navaja strokovnih ali drugih razlogov, odločilnih za presojo ugovorov, ki jih je navedla tožnica kot razlog za predlagano opustitev cepljenja, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.

Pri tem sodišče dodaja še, da v skladu z določbo 113. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izvršujeta roditeljsko pravico ter sta zakonita zastopnika oba starša otroka sporazumno, torej oče in mati mladoletnega otroka. Iz upravnih spisov pa ni razvidno, da bi bil s predmetnim upravnim postopkom seznanjen tudi oče otroka A.A. ter da mu bi bila kot roditelju in s tem zakonitemu zastopniku otroka dana možnost sodelovanja v upravnem postopku, kar tudi predstavlja kršitev določb postopka, ki jo je potrebno odpraviti v ponovljenem postopku.

Glede na navedeno, je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka. Odločba tožene stranke je iz tega razloga nepravilna in nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 2. in 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo, ob upoštevanju 4. in 5. odstavka 64. člena ZUS-1, vrnilo Ministrstvu za zdravje v ponovni postopek.

Sodišče je na podlagi 59. člena ZUS-1 v zadevi odločalo brez glavne obravnave.

Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1.