22.c člen ZNB

Po presoji sodišča bi iz sklepa o zavrženju, zato da bi sklep ustrezal zahtevi po obrazloženosti upravne odločbe, moralo konkretizirano in obrazloženo izhajati, zakaj je bila vloga zavržena, torej zakaj je predložena zdravstvena dokumentacija neustrezna in na kakšni podlagi je organ sprejel takšno odločitev. Takšna presoja po mnenju sodišča zahteva presojo medicinskih razlogov, o čemer bi morala presojati komisija ter tozadevno pojasniti, zakaj določena zdravstvena dokumentacija ni ustrezna in iz katerih razlogov, takšno strokovno mnenje komisije pa bi nato upravnemu organu služilo kot podlaga za ustrezno obrazloženo odločbo o zavrženju predloga za opustitev cepljenja.

Do vsebine zdravstvene dokumentacije se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila. Komisija je tista, ki odredi/določi dodatne zdravstvene preglede, za to, da lahko popolno prouči razloge morebitne opustitve cepljenja, ki so šele nato lahko podlaga za odločitev organa odločanja.

Organ odločanja najverjetneje nima medicinskih znanj, zaradi česar (ob predloženi zdravstveni dokumentaciji) ne more brez ustrezne strokovne podlage oceniti ali gre za ustrezno zdravstveno dokumentacijo, torej ali je po njeni vsebini (materialna formalnost vloge) ustrezna, da se postopek sploh lahko začne. Ne gre namreč prezreti zakonski določil, da mora komisija pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja, skladno z določilom prvega odstavka 22. c člena ZNB, šele proučiti predlog in razloge za opustitev cepljenja, in če oceni za potrebno, zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede. Komisija je namreč v tovrstnih postopkih strokovni pomočnik organa, na podlagi ugotovitev katere lahko nato organ, ob strokovno podanih medicinskih razlogih in ustrezni uporabi zakonskih določil, odloči o predlogu za opustitev cepljenja.

Komisija za cepljenje poda (zgolj) mnenje o obstoju razlogov za opustitev ali neopustitev cepljenja, o opustitvi oziroma o neopustitvi cepljenja v upravnem postopku pa odloči minister kot stvarno pristojni upravni organ. Ta mora pred izdajo odločbe ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so za odločitev pomembna, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi. Njegova odločba mora vsebovati vse razloge, ki jih mora vsebovati obrazložitev, tj. zlasti razloge, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov, razloge, ki so mu glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejeto odločitev, in razloge, zaradi katerih ni ugodil kakšnemu zahtevku strank.

Strokovno mnenje komisije je podlaga za odločanje toženke, kar pa slednje ne odvezuje dolžnosti, da svojo odločbo ustrezno obrazloži. Če tega na podlagi preskopega strokovnega mnenja komisije ne more storiti, mora od komisije zahtevati dopolnitev mnenja oziroma njena dodatna pojasnila. Tudi ko gre za strokovna vprašanja, mora biti namreč presoja komisije in toženke argumentirano obrazložena, tako da je mnenje oziroma na njegovi podlagi sprejeto odločitev mogoče preizkusiti.

Upravni organ se obveznosti obrazložitve odločbe ne more izogniti s pavšalno navedbo, da se je komisija opredelila do vseh strokovno relevantnih navedb in da je svojo odločitev obrazložila, saj ne pove, kaj je pravno relevanten dejanski okvir obravnavane zadeve, niti ne pove, zakaj pripombe tožnikov na strokovno mnenje ne bi bile pravno relevantne, v določenem delu pa niti ne odgovori na tožnikove navedbe v predlogu. S tem je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka.

Izpodbijana odločba nima obrazložitve, ki bi zadostila zakonsko predpisanemu standardu, saj toženka v obrazložitvi zgolj opisuje potek upravnega postopka, citira navedbe tožnikov ter povzame vsebino strokovnega mnenja komisije. Iz obrazložitve odločbe pa ni jasno razvidno, kakšno dejansko stanje je bilo ugotovljeno v postopku, niti razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev.

Ker zakon ureja obvezo cepljenja, se v zvezi z obveznimi cepljenji ne postavi vprašanje, ali starš poda ali ne poda soglasja za cepljenje, za kar se zavzema predlagatelj, saj je starš otroka dolžan cepiti, kot mu nalaga ZNB.

Upravni organ mora v zadevi, kakršna je obravnavana, poleg tega, da preizkusi, ali ima mnenje komisije vse sestavine iz 22.c člena ZNB in 193. člena ZUP1, in da strankam omogoči, da se o mnenju komisije izjavijo, navesti tudi dejansko stanje, ki ga je v postopku na ta način ugotovil in na katerem temelji njegova odločitev o opustitvi ali neopustitvi cepljenja, ter se pri tem vsebinsko opredeliti do vseh pravno relevantnih navedb strank, vključno s pripombami stranke na mnenje komisije. Če se glede na okoliščine izkaže za potrebno, mora pred izdajo odločbe pridobiti tudi morebitno dodatno mnenje komisije.

Sodišče se strinja s toženko, da v ZNB ni podlage za diskrecijsko odločanje organa, saj je ta na strokovno mnenje Komisije za cepljenje vezan, vendar pa mora to mnenje komisije vsebovati vse sestavine, ki jih določa citirani drugi odstavek 22. c člena ZNB, oziroma v tem primeru predvsem razloge za neopustitev cepljenja, posledično pa mora te razloge vsebovati tudi odločba (druga alineja prvega odstavka 22. č člena ZNB) in (glede na izdajo odločbe v upravnem postopku) razloge, ki jih mora vsebovati obrazložitev po 214. členu ZUP.

V ZNB ni podlage za diskrecijsko odločanje organa, saj je ta na strokovno mnenje Komisije za cepljenje vezan, vendar pa mora to mnenje komisije vsebovati vse sestavine, ki jih določa drugi odstavek 22. c člena ZNB, oziroma v tem primeru predvsem razloge za neopustitev cepljenja, posledično pa mora te razloge vsebovati tudi odločba in razloge, ki jih mora vsebovati obrazložitev po 214. členu ZUP.

Toženka je na strokovno mnenje Komisije za cepljenje vezana, vendar mora preveriti, ali je sestavljeno v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 22. č člena ZNB in 3. in 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP. Glede na enotno upravnosodno prakso ima mnenje komisije naravo izvedenskega mnenja. Vsebina mnenja mora zato zajemati vse, kar določa drugi odstavek 193. člena ZUP. Z vsebino mnenja je treba starše seznaniti.

Tožnika utemeljeno ugovarjata, da iz obrazložitve odločbe ni jasno razvidno v postopku ugotovljeno dejansko stanje, obrazložitev pa je pomanjkljiva tudi v smislu razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev. O predlogu za opustitev cepljenja odloča toženka, podlago za odločanje pa predstavlja strokovno mnenje komisije, kar pa toženke ne odvezuje dolžnosti, da svojo odločitev ustrezno obrazloži in se pri tem konkretno izreče glede navedb in dokazov tožnikov.

V primeru, kadar zaradi ravnanja ali odločitve državnih organov (v tem primeru odločitve, da se cepljenja tožnice ne opusti) lahko pride do poslabšanja zdravstvenega stanja mld. otroka ali celo do smrti (kar predstavlja težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1) za izdajo začasne odredbe zadostuje že najnižja stopnja verjetnosti, da bo do takih posledic prišlo. Sodišče sodi, da je tožnica s svojimi navedbami o zdravstvenih težavah in družinski anamnezi zadostila navedenemu standardu za izdajo začasne odredbe.

Tožena stranka je spoštovala vse v ZNB zahtevane postopkovne določbe, ki se nanašajo na odločanje o predlogu za opustitev cepljenja, zaradi vključitve staršev-predlagateljev postopka (razgovor pred Komisijo za cepljenje in vročitev strokovnega mnenja) v postopek pa ni prišlo niti do kršitve določbe ZUP, ki se v tem postopku uporabljajo subsidiarno. Sodišče kot neutemeljenega zavrača tožbeni očitek, da se Komisija do vsebine njunega predloga za opustitev cepljenja ni konkretno opredelila in je mnenje podala brez preiskav in preverjanj zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja. Sodišče v zvezi s tem ugovorom ugotavlja, da je strokovno mnenje, katerega vsebino je tožena stranka v celoti povzela v obrazložitev svoje odločbe, sestavljeno v skladu z določbo četrtega odstavka 22.c člena ZNB, prav tako ima vse obvezne sestavine iz 22.č člena ZNB tudi izpodbijana odločba.

V obravnavanem primeru je komisija za cepljenje v svojem strokovnem mnenju navedla zgolj, da v priloženi dokumentaciji ni našla razlogov za opustitev cepljenja. Prav tako se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelila do vseh ugovorov tožnikov v zvezi z zdravstvenim stanjem deklice, zaradi katerih sta tožnika tudi podala vlogo za opustitev cepljenja. Izpodbijana odločba ne navaja strokovnih ali drugih razlogov odločilnih za presojo ugovorov, ki sta jih podala tožnika v vlogi in v odgovoru na strokovno mnenje komisije kot razlog za predlagano opustitev cepljenja, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Glede na navedeno je dejansko stanje v postopku ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, saj pomanjkljivo obrazložena odločba tožnikoma ne omogoča uresničitve pravice do pravnega sredstva.

Tožniku bi morala biti pred upravno odločitvijo o zadevi omogočena vpogled v izvedeniško mnenje ter podaja argumentiranih ugovorov zoper ugotovitve iz mnenja.

Tožniku bi moral biti še pred odločitvijo o zadevi omogočen vpogled v izvedeniško mnenje, omogočena pa bi mu morala biti tudi podaja argumentiranih ugovorov zoper to mnenje.

Mnenje Komisije za cepljenje ima naravo izvedenskega mnenja. Vsebina mnenja mora zajemati vse, kar določa drugi odstavek 193. člena ZUP, z vsebino mnenja pa je treba starše seznaniti.

Izpodbijana odločitev temelji na strokovnem mnenju Komisije za cepljenje, v katerem pa se Komisija ne opredeli do navedb tožnikov, da je zdravstveno stanje deklice slabo, da je njen imunski sistem oslabljen in da je nagnjena k reakcijam na cepiva. Ker gre za vprašanja medicinske stroke, pomanjkljivo strokovno mnenje Komisije ni zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb stranke. Utemeljen je tudi ugovor kršitve načela zaslišanja stranke, saj je iz listin, s katerimi razpolaga sodišče, razvidno, da je bilo strokovno mnenje Komisije za cepljenje tožnikoma vročeno skupaj z odločbo (in kot njen sestavni del). Da bi bila tožnika o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, pred odločitvijo seznanjena in da bi jima bila dana možnost izjave, pa iz listin tudi ne sledi.