VSRS Sodba X Ips 528/2009

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo z dne 10. 12. 2007, v zvezi z odločbo Vlade Republike Slovenije z dne 8. 5. 2008. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ s 1. točko izreka zavrgel revidentovo pritožbo zoper odločbo o soglasju k aktu o ustanovitvi Univerzitetne ustanove ... z dne 24. 7. 1998, z 2. točko izreka pa zavrgel revidentov predlog za ugotovitev ničnosti iste odločbe o soglasju k aktu o ustanovitvi Univerzitetne ustanove ... L. Tožena stranka je s svojo odločbo zavrnila revidentovo pritožbo zoper sklep prvostopenjskega upravnega organa.

2Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijane sodbe strinja z odločitvijo tožene stranke in pritrjuje razlogom njene odločitve ter se sklicuje na določbe: 11. in 12. člena Zakona o ustanovah – ZU, 8. člena Zakona o dedovanju – ZD, 42., 43., 229., 260. in 263. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Po presoji sodišča prve stopnje revident nima pravnega interesa za udeležbo v postopku izdaje soglasja k ustanovitvi ustanove, saj v tem postopku ne varuje svojih pravnih koristi. Pravico do dednega deleža po zapustniku ima revident varovano v zapuščinskem postopku. V postopku izdaje soglasja k ustanovitvi ustanove se ugotavlja le, ali so izpolnjeni pogoji, določeni v 11. členu ZU.

3Revident se glede dovoljenosti revizije sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. O statusu stranke v postopkih izdajanja odločb ustanov Vrhovno sodišče še ni odločalo. Prav tako ni bilo odločeno o pravnem vprašanju pravnega interesa, ki izhaja iz dedne pravice, ki je ustavno varovana kategorija, saj ZU dejansko odpira vse možnosti, da se ustanovi ustanova kot oblika oporočnega razpolaganja dediča, pri čemer ostali dediči imajo dejanski in tudi pravni interes za udeležbo v postopku. V obravnavanem primeru gre za povezavo dveh predpisov, in sicer ZD in ZU, ki sta glede varstva pravic in pravnih koristi v neposredni zvezi. Če se bo v zapuščinskem postopku izkazalo, da kot dedič nastopa ustanova, čeprav je bila protipravno ustanovljena, utegne revident izgubiti vse pravice, ki se nanašajo na dedovanje. Glede na premoženje bo takšna odločitev imela zelo hude posledice zanj. Pritožbo je vložil pravočasno, saj odločba ni vsebovala pravnega pouka. To odločbo je revident prejel v postopku pred pravdnim sodiščem. Upravni organ bi moral ravnati v skladu z določbo 7. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP in ga opozoriti na uporabo petega odstavka 215. člena istega zakona. Če je upravni organ opustil svojo dolžnost iz 7. člena ZUP, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Revident se v tožbi izrecno sklicuje na določbo 43. člena ZUP. Njegov pravni interes je izkazan, saj se ZU v določbi 8. člena sklicuje na določbe ZD. Zmotno je stališče prve stopnje, da na pravni položaj dediča v tem primeru vpliva oporoka, saj v konkretnem primeru oporoka, takšna kot je, ni izpolnjevala pogojev za ustanovo, pa je država kljub vsemu ustanovo ustanovila. S tem je bila kršena določba 22. in 23. člena Ustave, strankam, ki utegnejo imeti korist, pa je onemogočeno uveljavljanje njihovih pravic. Čeprav je tekel postopek za izrek ničnosti, upravno sodišče temu pravnemu vprašanju ni namenilo niti enega stavka.

4Tožena stranka v odgovoru na revizijo navaja, da ni izpolnjen nobeden od zatrjevanih razlogov za dovoljenost revizije. Predlaga zavrženje revizije oziroma podredno zavrnitev revizije kot neutemeljene.

5Revizija ni utemeljena.

6Vrhovno sodišče je revizijo dovolilo na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Vrhovno sodišče o tem pravnem vprašanju, ki se nanaša na povezavo dveh zakonov - ZD in ZU pri presoji uveljavljanega statusa stranke, še ni odločalo.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8Kot izhaja iz predloženih spisov, je zoper odločbo o soglasju k aktu o ustanovitvi Univerzitetne ustanove ... (z dne 6. 4. 2001) revident vložil dne 11. 10. 2007 pritožbo in hkrati tudi predlog za ugotovitev ničnosti iste odločbe. Ni sporno, da revident ni sodeloval kot stranka v postopku izdaje odločbe o soglasju k aktu o ustanovitvi Univerzitetne ustanove .... Revident je sicer zatrjeval svoj dejanski in pravni interes za vložitev pritožbe s tem, da je zakoniti dedič po pokojnem ustanovitelju ustanove, glede katerega pred pristojnim Okrajnim sodiščem na Vrhniki teče zapuščinski postopek. Pri tem naj bi predmetna odločba posegla v njegove pravice in pravne korist, to je pravico do dedovanja in koristi, ki bi jih iz zapuščine po pokojnem zapustniku imel. Na podlagi tega naj bi imel pravico nastopati kot stranka in udeleženec v postopku izdaje soglasja v skladu z ZU.

9Pravice ali pravne koristi določene osebe na določenem področju določa materialni predpis, v obravnavanem primeru naj bi to bil, po revidentovih navedbah, ZU. Slednji v prvem odstavku 8. člena določa, da mora akt o ustanovitvi ustanove kot pravni posel za primer smrti izpolnjevati pogoje obličnosti za eno izmed oporok po ZD. V drugem odstavku 8. člena ZU pa je določeno, da mora sodišče, pred katerim teče zapuščinski postopek, akt o ustanovitvi iz prejšnjega odstavka takoj vročiti organu, pristojnemu za ustanove. V 11. členu ZU so določeni pogoji, ki jih organ presoja v postopku za izdajo soglasja. V določbi 12. člena ZU je določeno, da soglasje k aktu o ustanovitvi izda organ, pristojen za ustanove, v 30 dneh od prejema akta o ustanovitvi. V četrtem odstavku 12. člena ZU je določeno, da je zoper odločitev organa, pristojnega za ustanove, dovoljena pritožba. O pritožbi odloča Vlada Republike Slovenije.

10Iz citiranih določb ZU ne izhaja, kdo lahko vloži pritožbo zoper odločitev organa, pristojnega za ustanove. Ker pa je ta odločitev izdana v upravnem postopku, se glede tega uporablja ZUP. Ta pa v prvem odstavku 42. člena določa, da je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek. Po določbi drugega odstavka 42. člena ZUP pa so stranke lahko tudi drugi (skupina oseb, itd.), če so lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. Po določbi prvega odstavka 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Po določbi drugega odstavka 43. člena ZUP je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist.

11Tudi po presoji Vrhovnega sodišča revident v obravnavani zadevi v upravnem postopku ni uspel izkazati, da ima kot pravni naslednik ustanovitelja glede na določbe ZU ali drugega zakona pravni interes za vložitev pritožbe zoper odločbo o soglasju k aktu o ustanovitvi Univerzitetne ustanove .... Čeprav se ZU v 8. členu sklicuje na ZD, to ne pomeni, da ima revident iz tega naslova izkazan pravni interes za vložitev pritožbe zoper odločbo o soglasju k aktu o ustanovitvi navedene ustanove. Dedovanje namreč ni odvisno od soglasja k ustanovitvi ustanove, temveč od odločitve zapuščinskega sodišča. Za izpodbijanje oporoke, ki v tem primeru omenja navedeno ustanovo, pa ima revident kot zakoniti dedič po določbah ZD zagotovljeno varstvo svojih pravnih koristi v pravdnem postopku. Zato je prvostopenjski upravni organ pravilno zavrgel revidentovo pritožbo na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP, saj jo je vložil revident kot neupravičena oseba.

12Ker lahko predlog za izrek ničnosti vloži na podlagi prvega odstavka 280. člena ZUP stranka, kar pa revident v obravnavani zadevi ni bil, je tudi odločitev prvostopenjskega upravnega organa o zavrženju revidentovega predloga za ugotovitev ničnosti navedene odločbe, pravilna. To je pravilno presodilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta pa ni revizijski razlog po 85. členu ZUS-1. Zato so v tem delu revizijski ugovori neutemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča.

13Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.