VSM sklep I Ip 1956/2010

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v nadaljnje obravnavanje.

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor gospodarske družbe d.o.o. zoper sklep o izvršbi.

Proti navedenemu sklepu je navedena družba pravočasno po svoji pooblaščenki vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. V obrazložitvi pritožbe vztraja pri ugovornih navedbah, da je na strani dolžnika kot samostojnega podjetnika posameznika (v nadaljevanju: podjetnika) v letu 2009 prišlo do preoblikovanja v družbo z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: d.o.o.). Meni, da je glede na določila Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 na novo oblikovana gospodarska družba d.o.o. generalni pravni naslednik simultano zaprtega dolžnika podjetnika, saj je prevzela njegova bremena oziroma pravice. Tako je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da bi se naj dolžnik podjetnik B. M. izbrisal iz sodnega registra, in zato bil prevzemnik njegovih pravic in obveznosti B. M. kot fizična oseba. V zvezi s tem še pojasni, da kot d.o.o. operira z isto matično in davčno številko kot dolžnik podjetnik, spremenila je le sedež poslovanja, in da je na tej podlagi nadaljevala s tekočim poslovanjem z upniki oziroma dolžniki, zato je treba šteti, da gre za isti subjekt z vsemi pravicami in obveznosti. Kot dokaz za svoje trditve je k pritožbi priložila odločbo Davčnega urada z dne 23.07.2009 in sklep o vpisu ustanovitve subjekta Okrožnega sodišča v ..., opr. št. Srg 2009/13715 z dne 27.05.2009 (list. št. 65 do 67) in predlagala vpogled v sodni register ter svoje zaslišanje. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga ugodno rešitev njegove pritožbe in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter, da dopusti njen ugovor zoper sklep o izvršbi in na njegovi podlagi nadaljuje z izvršilnim postopkom.

Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Čeprav pritožnica navaja, da izpodbija navedeni sklep tudi iz pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pa v zvezi s tem ne pojasni, katere konkretne kršitve so bile storjene, zato je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP preverilo, ali so bile pri izpodbijanem sklepu podane (absolutne) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ter ugotovilo, da te kršitve niso podane.

Gospodarska družba I. d.o.o. je v okviru zakonsko določenega 8-dnevnega roka za ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 27.01.2010, s katerim je bilo predlogu za izvršbo ugodeno, po svoji pooblaščenki vložila ugovor (list. št. 9 do 11). Svoj ugovor je utemeljila med drugim tudi z navedbami, da se po izvedenem prenosu dejavnosti dolžnika kot podjetnika na kapitalsko družbo dolžnikov naziv pravilno glasi, posredništvo in trgovina d.o.o., in s tem tudi smiselno zatrjevala, da je dolžnikov univerzalni pravni naslednik. Kot dokaz za te svoje ugovorne navedbe je sodišču prve stopnje predložila redni izpis iz sodnega oziroma poslovnega registra z dne 27.05.2009 in obvestilo poslovnim partnerjem z dne 20.07.2009 (list. št. 13 do 16).

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ni upoštevalo njenih navedb, da kot d.o.o. uporablja isto matično in davčno številko kot dolžnik podjetnik, in da je spremenila le sedež poslovanja, kakor tudi ne odločbe Davčnega urada z dne 23.07.2009 in sklepa o vpisu pritožnice v sodni register, saj predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto v skladu s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer pritožnica niti ne navaja, zakaj teh dejstev ni mogla navesti v navedenem ugovoru zoper sklep o izvršbi in k njemu priložiti navedenih listin.

Proti sklepu o izvršbi, s katerim je bilo predlogu za izvršbo ugodeno, ima pravico vložiti ugovor le dolžnik (drugi odstavek 9. člena ZIZ). V kolikor vloži takšno pravno sredstvo druga oseba, takšen ugovor ni dovoljen, zato ga je treba zavreči (peti odstavek 62. člena ZIZ).

Podjetnik se lahko statusno preoblikuje v kapitalsko družbo, kamor sodi tudi d.o.o. (drugi odstavek 579. člena ZGD-1), pri čemer ZGD-1 loči dve obliki takšnega statusnega preoblikovanja, in sicer: (1) s prenosom podjetnikovega podjetja na novo kapitalsko družbo, ki se ustanovi zaradi prenosa podjetnikovega podjetja, ali (2) s prenosom podjetnikovega podjetja na prevzemno kapitalsko družbo (prvi odstavek 667. člena ZGD-1). Z obema navedenima oblikama preoblikovanja preidejo na kapitalsko družbo podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem, družba kot univerzalni pravni naslednik pa vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika (drugi odstavek 667. člena ZGD-1).

Po temeljitem in skrbnem pregledu spisa in vpogledu v poslovni oziroma sodni register je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so pritožničine navedbe, da je na strani dolžnika B. M. kot podjetnika v letu 2009 prišlo do njegovega statusnega preoblikovanja v kapitalsko družbo d.o.o, na podlagi prenosa njegovega podjetja na navedeno družbo, utemeljene.

Iz podatkov sodnega registra je namreč razvidno, da je bila navedena družba, katere zakoniti zastopnik je sicer prav tako B. M., v sodni register vpisana dne 27.05.2009, dolžnik B. M. kot podjetnik (pri čemer ne gre spregledati, da se je njegova firma v celoti glasila, prodaja in servis igralniške tehnike, B. M. s.p.) pa je bil iz poslovnega registra izbrisan dne 19.07.2009, zaradi česar pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje to okoliščino zmotno ugotovilo, ni utemeljen. Šele naslednji dan po izbrisu dolžnika podjetnika, torej dne 20.07.2009, je bil v sodni register vpisan prenos njegovega podjetja na navedeno družbo kot prevzemno družbo. Glede na te ugotovitve je treba šteti navedeno družbo kot univerzalno pravno naslednico dolžnika podjetnika oziroma predmetno izvršbo nadaljevati zoper navedeno družbo kot novo dolžnico.

Navedeno z drugimi besedami pomeni, da je sodišče prve stopnje v tej zadevi zmotno uporabilo materialno pravo, pri čemer je na slednji pritožbeni razlog pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP dolžno paziti tudi po uradni dolžnosti, in napačno štelo dolžnikov ugovor za nedovoljen, zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi in razveljaviti izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da izda sklep o nadaljevanju postopka z novim dolžnikom ter po njegovi pravnomočnosti vsebinsko odloči o dolžnikovem ugovoru zoper navedeni sklep o izvršbi (3. točka 365. člena ZPP).

O stroških v zvezi s pritožbo pritožbeno sodišče ni odločalo, ker pritožnica ni zahtevala njihove povrnitve.

Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.