VSL sklep I Cpg 710/2010

1. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 3. in 4. točki izreka potrdi.

Četrtotožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom:

zavrglo tožbo prvotožeče, drugotožeče in tretjetožeče stranke zoper prvotoženo stranko (1. točka izreka sklepa),

zavrnilo tožbeni zahtevek prvotožeče, drugotožeče in tretjetožeče stranke zoper drugotoženo stranko (2. točka izreka sodbe),

zavrglo tožbo četrtotožeče in petotožeče stranke zoper prvotoženo stranko (3. točka izreka sklepa) in

odločilo, da so tožeče stranke solidarno v roku 15 dni dolžne povrniti prvotoženi stranki pravdne stroške v znesku 785,96 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi obrestmi (4. točka izreka sodbe).

Zoper 3. in 4. točko izreka izpodbijane odločbe se je pravočasno, iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP), pritožila četrtotožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijani 3. in 4. točki izreka razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano odločbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti glede kršitev po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP.

O očitani kršitvi načela kontradiktornosti postopka

Četrtotožeča stranka v pritožbi uvodoma navaja, da je 02. 03. 2010 prejela vabilo na prvi narok za glavno obravnavo, ki je bil določen za dan 06. 04. 2010. Dne 31. 03. 2010 je četrtotožeča stranka skupaj z izpodbijano odločbo prejela obvestilo o preklicu prvega naroka za glavno obravnavo. S tem, ko sodišče prve stopnje naroka za glavno obravnavo ni opravilo, je bila četrtotožeči stranki kršena pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Četrtotožeča stranka je namreč, skladno s pravnim poukom v vabilu na prvi narok, nameravala do prvega naroka za glavno obravnavo zavzeti stališče do vprašanja ničnosti in izpodbojnosti napadenih skupščinskih sklepov predvsem z vidika kasnejše odškodninske tožbe proti poslovodstvu prvotožene stranke (42. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). V pritožbi zato sodišču prve stopnje očita, da bi ji moralo omogočiti, da do konca prvega naroka za glavno obravnavo navede vsa pravno odločilna dejstva o obstoju njenega pravnega interesa v zvezi z vloženim tožbenim zahtevkom.

Pritožbeno sodišče sodi, da so zgoraj navedene pritožbene navedbe neutemeljene. Procesne predpostavke, med katere sodi tudi vprašanje pravnega interesa za sodno varstvo materialne pravice, se nanašajo na vprašanje dopustnosti pravdnega postopka. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in jasno obrazložilo, da je četrtotožeča stranka zaradi začetega stečajnega postopka nad prvotoženo stranko izgubila pravni interes za nadaljevanje pravde, v posledici česar je tožbo četrtotožeče stranke zoper prvotoženo stranko zavrglo (3. točka izreka sklepa). Pripomniti velja, da je pomanjkanje nekaterih procesnih predpostavk mogoče odpraviti. Tako npr. sodišče v primeru ugotovitve, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka (se pa da ta pomanjkljivost odpraviti), od stranke najprej zahteva, da tožbo popravi oziroma ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP). V konkretnem primeru pa izgube pravnega interesa četrtotožeče stranke za nadaljevanje pravde, četudi bi sodišče prve stopnje upoštevalo zatrjevanje zasledovanja odškodninske odgovornosti poslovodstva prvotožene stranke, ni bilo mogoče odpraviti. Na podlagi navedenega se odločitev sodišča prve stopnje, ki je v predmetni pravdi odločilo ne da bi opravilo narok za glavno obravnavo, izkaže za pravilno.

O očitani zmotni uporabi materialnega prava

Četrtotožeča stranka sodišču prve stopnje nadalje očita, da ji je s tem, ko je ugotovilo pomanjkanje pravnega interesa, onemogočilo kakršnokoli uveljavljanje odškodninskih zahtevkov po 42. členu ZFPPIPP. Četrtotožeča stranka mora za vložitev odškodninske tožbe vedeti, kdo izmed članov poslovodstva prvotožene stranke je tista pravilno in zakonito imenovana oseba, ki bi lahko bila odgovorna za škodo upnikov, ker v stečaju nad prvotoženo stranko niso dosegli popolnega poplačila. Navaja še, da brez pravnomočne odločitve v tej zadevi ne more vedeti proti komu naj vloži odškodninsko tožbo.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je četrtotožeča stranka tožbo na ugotovitev ničnosti in podredno izpodbojnosti skupščinskih sklepov prvotožene stranke z dne 08. 05. 2008 vložila že 09. 06. 2008, to je več kot leto dni pred začetkom stečajnega postopka nad prvotoženo stranko (pravnomočni sklep opr. št. St 437/2009 z dne 05. 11. 2009). Za odškodninsko odgovornost poslovodstva v razmerju do upnikov, ki jo sicer zasleduje četrtotožeča stranka, mora biti poleg splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost, vzročna zveza in škoda) izpolnjena dodatna, posebna predpostavka, in sicer mora biti nad družbo začet stečajni postopek (prvi odstavek 42. člena ZFPPIPP).

Pritožbeno sodišče sodi, da ima četrtotožeča stranka možnost uveljavljati odškodninsko odgovornost poslovodstva z »novo«, in sicer odškodninsko tožbo. Glede na pritožbenemu sodišču dostopne podatke Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES;

http://www.ajpes.si/prs/podjetje_zgod_izpisek.asp?s=1&e=266907&n=1

) je bil vpis direktorja prvotožene stranke v sodni register opravljen dne 13. 05. 2008 na podlagi skupščinskega sklepa z dne 08. 05. 2008. To pomeni, da bo v morebitni odškodninski pravdi možno presojati tudi ničnost skupščinskega sklepa v okviru odločanja o predhodnem vprašanju, saj triletni rok za uveljavljanje ničnosti skupščinskega sklepa od vpisa le-tega v sodni register še ni potekel. Res pa je, da bo četrtotožeča stranka, kot to v pritožbi ugotavlja tudi sama, prekludirana glede uveljavljanja izpodbojnosti skupščinskega sklepa.

Tudi glede izgube pravnega interesa za zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa I. K. kot zastopnika prvotožene stranke v sodni register pritožbeno sodišče sledi obrazložitvi sodišča prve stopnje. Glede očitka, da je brezpredmetno sklicevanje sodišča na podatke o zakonitih zastopnikih tožene stranke, ki zaradi začetka stečajnega postopka niso več aktualni za tretje osebe, pa pritožbeno sodišče dodaja, da za presojo notranjih pravnih razmerij med družbo in njenimi družbeniki ne zadoščajo zgolj podatki, vpisani v sodni register, temveč je njihova vsebina razvidna iz družbene pogodbe oziroma statuta in drugih listin (npr. zapisnikov skupščin), ki se vlagajo v zbirko listin sodnega registra.

Pritožbeno sodišče je odgovorilo na navedbe iz pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Iz zgoraj navedenih razlogov pritožba četrtotožeče stranke ni utemeljena. Ker postopek niti izpodbijani sklep nista obremenjena z zatrjevanimi kršitvami, kakor tudi ne s kršitvami, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, ob upoštevanju določila drugega odstavka 350. člena, je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 3. in 4. točki izreka potrdilo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154. in prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker četrtotožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške.