VSL sklep PRp 661/2010

Pritožba zagovornice storilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Storilec je dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka.

Z uvodoma navedenim sklepom je bil kot nedovoljen zavržen predlog zagovornice za razveljavitev klavzule izvršljivosti sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 4. 9. 2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19. 1. 2010.

Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožila zagovornica zaradi bistvene kršitve določb postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava ter predlagala, da višje sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter odloči, da se predlogu za razveljavitev klavzule izvršljivosti ugodi, razveljavi potrdilo o izvršljivosti sodbe, določi pravilen datum izvršljivosti in naloži prvostopnemu organu, da izda odredbo upravni enoti o preklicu vpisa prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z veljavnostjo do pravnomočnosti odločitve o izvršljivosti sodbe. Iz pritožbe je med drugim razvidno, da je bil storilec z dopisom upravne enote z dne 24. 3. 2010 obveščen, da je na podlagi 124. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1) prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja vpisano v evidenco, ki jo vodi Ministrstvo za notranje zadeve, z dnem 19. 3. 2010. Tak vpis je napačen in brez zakonite podlage, saj iz podatkov v dopisu upravne enote izhaja, da se v danem primeru izvršitev izvaja na podlagi nezakonitega ravnanja sodišča, ki je poslalo sodbo v izvršitev v nasprotju z določbami 200. in 202. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in 124. člena ZIKS-1. Ta določa, da vozniško dovoljenje preneha veljati trideseti dan po pravnomočnosti sodbe oziroma trideseti dan po vročitvi pravnomočne sodbe. Sodba naj bi bila izvršljiva 19. 3. 2010, vendar ta datum ne ustreza dejanski izvršljivosti v tridesetih dneh po vročitvi, zaradi česar je storilec podal predlog za razveljavitev klavzule izvršljivosti, saj ni mogoče izvršiti sankcije in vozniško dovoljenje ne more prenehati prej, kot je to določeno v zakonu. Sodišče prve stopnje zmotno navaja, da je storilčev predlog nedovoljen, ker da za tak predlog v ZP-1 ni podlage. Potrdilo o izvršljivosti spada med potrdila, ki jih organi, pristojni za posamezne vrste zadev, izdajajo o dejstvih, o katerih ne vodijo uradne evidence, če zakon tako določa (180. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP v zvezi s 164. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 oziroma 3. členom ZIKS-1). V primeru izdaje teh potrdil se dejstva ugotavljajo v postopku, ki je predpisan v 12. poglavju ZUP. Ker se taka potrdila izdajo na podlagi 180. člena ZUP, je treba tudi takšna potrdila šteti za javno listino. Temeljna dolžnost ugotavljanja in potrjevanja izvršljivosti je na strani organa, ki je izdal odločbo o prekršku. Če stranka nasprotuje temu potrdilu lahko izpodbija to potrdilo pri organu, ki ga je izdal (sklep Vrhovnega sodišča I UP-392/2002 z dne 26. 10. 2006). Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za razveljavitev napačno označene klavzule izvršljivosti zavrglo iz razloga, da za tak predlog ni podlage v ZP-1, zmotna in nezakonita, saj se ta sklicuje na smiselno uporabo ZUP, izdaja potrdila o izvršljivosti pa poteka po določbah 180. člena ZUP.

V skladu s prvim odstavkom 200. člena ZP-1 se odločba, izdana v postopku o prekršku, izvrši, ko postane pravnomočna in ko za izvršitev ni zakonskih ovir, če ta zakon ne določa drugače. Za izvršitev odločbe morata biti torej praviloma izpolnjena dva pogoja, in sicer pravnomočnost odločbe, izdane v postopku o prekršku, in dejstvo, da za izvršitev ni zakonskih ovir. V skladu s petim odstavkom 202. člena ZP-1 izvrši stransko sankcijo kazenskih točk v cestnem prometu oziroma prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja okrajno sodišče, ki je odločalo o prekršku na prvi stopnji, po določbah zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, če z zakonom ni določeno drugače. V skladu s 139. členom ZIKS-1 se za izvršitev stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja smiselno uporabljajo določbe 124. člena tega zakona, ki določa izvršitev sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, ki jo sodišče izreče v kazenskem postopku. Prvi odstavek 124. člena ZIKS-1 določa, da se navedena sankcija (in torej tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja) izvrši trideseti dan po pravnomočnosti sodbe oziroma trideseti dan po vročitvi pravnomočne sodbe, s katero je izrečena sankcija storilcu, z vpisom v evidenco izdanih vozniških dovoljenj (drugi odstavek 124. člena ZIKS-1). V skladu s prehodnimi določbami ZIKS-1 opravi do vzpostavitve ustreznih elektronskih povezav vpis upravna enota v kraju sedeža sodišča, ki je izreklo sankcijo; sodišče mora overjen prepis sodbe s potrdilom o izvršljivosti najpozneje v osmih dneh po pravnomočnosti poslati pristojni upravni enoti.

V skladu z drugim odstavkom 67. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 87. člena ZUP se morajo odločbe, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti tistemu, kateremu so namenjene. Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja oziroma na drugem primernem mestu pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh (tretji odstavek 87. člena ZUP). Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument; če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, pa z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka pusti vročevalec dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika, pri čemer mora biti naslovnik s pisnim sporočilom iz prejšnjega odstavka obveščen o posledicah takega vročanja (četrti odstavek 87. člena ZUP). Iz vročilnice o vročitvi sodbe sodišča druge stopnje je razvidno, da je bil storilec o pošiljki obveščen 2. 2. 2010, ker pošiljke v petnajstdnevnem roku ni prevzel na pošti, pa je bila 18. 2. 2010 puščena v hišnem predalčniku. V skladu z zgoraj navedenimi določbami ZUP je torej vročitev veljala za opravljeno z dnem 17. 2. 2010, ko je tudi začel teči tridesetdnevni rok za izvršitev odločbe, ki je tako postala izvršljiva 19. 3. 2010, kot je pravilno navedeno v odredbi sodišča prve stopnje upravni enoti za vpis prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, priloženi prepisu pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje. Tako opremljena odločba sodišča pa je izvršilni naslov, na podlagi katerega se izvede postopek za izvršitev izrečenih sankcij, ki se sicer v zadevah prekrškov izvršujejo po različnih organih in predpisih (glej 202. člen ZP-1). Potrdilo o izvršljivosti pa je procesna predpostavka za začetek postopka za izvršitev izrečene sankcije za prekršek, za katerega izdajo je pristojen organ, ki je odločbo izdal, v obravnavanem primeru torej sodišče, pri čemer v primeru izvrševanja sankcij, ki jih sodišče izreče v kazenskem postopku, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v 133. členu izrecno določa, da v primeru, če nastopi dvom o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe, o tem odloči predsednik senata sodišča, ki je sodilo na prvi stopnji, s posebnim sklepom, pritožba pa ne zadrži izvršitve sklepa, razen če sodišče odloči drugače. Tudi v skladu s 46. členom ZP-1 o vprašanjih postopka odloči sodišče z odločbo, zoper katero so dopustna pravna sredstva. Pritožbeno sodišče zato ne vidi razlogov, zakaj predlog za razveljavitev klavzule izvršljivosti ne bi bil dovoljen. Ker pa je sodišče prve stopnje v navedeni zadevi klavzulo izvršljivosti sodbe sicer pravilno določilo, je pritožba storilčeve zagovornice, ki sicer le posplošeno zatrjuje nepravilnost ugotovljenega datuma glede na vročitev, neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi 168. člena v zvezi s tretjim odstavkom 163. člena ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ker zagovornica s pritožbo ni uspela, je dolžan storilec v skladu s 147. členom ZP-1 plačati sodno takso, ki jo bo odmerilo sodišče prve stopnje, na podlagi Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008).