202. člen ZP-1

Storilec ne more uspeti z navedbo, da sklepa o odložitvi z dne 26.11.2024 ni prejel, ker je bil v tujini, saj se v spisu nahaja povratnica, pisanje z oznako "preseljen" pa se je vrnilo šele februarja 2025, ob priliki vročanja dopisa z dne 24. 2. 2025. Določba 96. člena ZUP veleva, da mora stranka, ki med postopkom spremeni svoje stalno ali začasno prebivališče, o tem takoj obvestiti organ, ki vodi postopek. Nobenega dvoma ni, da je storilec vedel, da je zoper njega v teku predmetni prekrškovni postopek (nenazadnje je sam podal predlog za odlog), kljub temu pa spremembe svojega bivališča, ko naj bi se preselil v tujino, ni javil. Nobenega dvoma tako ni, da mu je bil sklep o odlogu ustrezno vročen, na uradno prijavljen naslov za vročanje. Iz podatkov v spisu izhaja, da je storilec sicer res plačal edukacijske delavnice, vendar že dne 25.9.2024, kar je pred izdajo sklepa o odložitvi, ki je bil izdan šele 26.11.2024. V času pred izdajo sklepa se tako ni mogel prijaviti na delavnice, vsekakor pa bi bil to dolžan storiti takoj po prejemu sklepa in o tem predložiti dokazilo v določenem roku. Storilec pa v nadaljevanju tega potrdila ni predložil, prav tako pa se ni odzval na dopis

Dejstvo, da je storilec po izdaji pritožbeno izpodbijanega sklepa sicer predložil potrdilo o prijavi na rehabilitacijski program z dne 1.10.2024 in potrdilo o opravljenem rehabilitacijskem programu z dne 23.10.2024, št. 60422-2998/2024/4, prav tako nima vpliva na pravilnost in zakonitost pritožbeno izpodbijanega sklepa. Ne glede na morebitno opravljeno nalogo je namreč pred izdajo sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storil prekršek, za katerega so mu bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, predpisane v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. To pa je samo po sebi, ne glede na morebitno opravljeno nalogo, razlog, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar je sodišče prve stopnje tudi pravilno storilo.

Drži, kar navaja pritožnik, in sicer, da se KT v cestnem prometu izbrišejo iz evidence po preteku dveh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, če v tem času storilec ne doseže števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije oziroma če v roku iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona ni bila izdana odločba. Vendar je bila odločba o prekršku Oddelka za upravljanje s prometom, številka 5550095974748/2022 z dne 9. 9. 2022, za prekršek storjen dne 16. 6. 2022, pravnomočna dne 13. 10. 2022. Zadnji upošteven prekršek pa je bil storjen dne 8.5.2024, odločba o prekršku PPP Koper z dne 4.9.2024 pa je postala pravnomočna 24.9.2024. To pomeni, da rok dveh let ni potekel. Zato pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da sodišče prekrška, storjenega dne 16.6.2022, ne bi smelo upoštevati.

Kljub trditvam storilca, da je tekom preizkusne dobe izpolnjeval zahtevane obveznosti, ki so mu bile naložene s programom zdravljenja odvisnosti, pa pozitiven laboratorijski izvid nedvomno dokazuje, da storilec kljub rednim obiskom psihoterapevtskih sestankov ne vzdržuje popolne abstinence od alkohola. Niti iz pritožbenih trditev, niti iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi storilec ravnal drugače. Ker storilec v roku, ki mu je bil določen svoje obveznosti (popolne abstinence od alkohola) ni izpolnil, je sodišče utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Pritožbeno sodišče ni dolžno čakati na odločitev Upravnega sodišča v zvezi z izbrisom kazenskih točk, saj Zakon o prekrških (ZP-1) nalaga, da mora o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja odločiti takrat, ko Ministrstvo za pravosodje pošlje obvestilo.

Rok šestih mesecev, v katerem mora biti skladno s tretjim odstavkom 19.a člena ZP-1 opravljeno delo v splošno korist, je nepodaljšljiv (neprolongacijski) zakonski rok. ZP-1 ne vsebuje nobene določbe, po kateri bi bilo mogoče končni rok za opravo dela v splošno korist podaljšati. Tudi Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) oziroma Zakon o probaciji (ZPro), po katerih ob upoštevanju osmega odstavka 202. člena ZP-1 in 48. člena ZPro probacijska enota izvrši sklep o odreditvi dela v splošno korist, določb o podaljšanju roka za opravo tega dela nimata. 24. člen ZPro omogoča le odložitev izvrševanja dela v splošno korist, ki jo lahko oseba iz opravičljivih razlogov predlaga v treh dneh od pravnomočnosti sklepa, česar storilec v obravnavani zadevi ni storil. Tudi če bi ocenilo, da so storilčeve navedbe o nezmožnosti oprave dela v splošno korist utemeljene, sodišče prve stopnje torej ne bi imelo zakonske podlage za podaljšanje roka za opravo tega dela, glede na to, da je že v osnovi storilcu določilo najdaljši zakonsko dovoljen rok, v katerem mora biti delo v splošno korist opravljeno, storilec pa za odložitev izvrševanja tega dela ni zaprosil. Dejstvo, da razlogi za neizv

Zakon izrecno ne predpisuje, da bi se KT lahko izrekle zgolj vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za kategorijo vozil, s katero je storil prekršek. Prvi odstavek 22. člena določa, da se KT v cestnem prometu predpišejo v višini od ene do 18 točk v določenem številu za prekršek zoper varnost javnega prometa, s katerim je povzročena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma z dejanjem nastane škodljiva posledica. KT se torej v skladu s tem členom predpišejo in izrekajo za prekrške, ki pomenijo hujše ogrožanje ali poškodovanje zavarovane pravne dobrine. Namen stranske sankcije KT v cestnem prometu je, da se določena kategorija voznikov, ki s svojim ravnanjem izkažejo posebno nevarnost, izloči iz prometa, saj mu sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk. Zato je interpretacija, ki omejuje izrekanje KT samo na voznike, ki so imeli veljavno vozniško dovoljenje za kategorijo vozila, s katerim so storili prekršek, v nasprotju z namenom izrekanja KT.

Glede na izrek sklepa EPVD 655/2022 z dne 19. 8. 2022 se mora storilec v roku 4 mesecev od prejema tega sklepa udeležiti rehabilitacijskega programa, in sicer edukacijske delavnice v obsegu 6 pedagoških ur. Iz podatkov spisa izhaja, da ima storilec v predmetnem postopku zagovornico A. A., in sicer je bilo pooblastilo v spis vloženo dne 4. 8. 2022 oziroma je bil že dne 19. 7. 2022 predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vložen po pooblaščenki A. A. Po podatkih spisa je bil sklep EPVD 655/2022 z dne 19. 8. 2022 vročen zgolj storilcu, ne pa tudi njegovi zagovornici (vpogled v vročilnice, pripete k l. št. 27 spisa). Ob navedenem je ugotoviti, da je zaključek sodišča prve stopnje, da storilec v podeljenem roku po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni izpolnil naloženih obveznosti, preuranjen, saj 4 mesečni rok za opravo edukacijskih delavnic, glede na prej povzeti četrti odstavek 88. člena ZUP, še niti ni pričel teči.

Po prejemu pritožbe zagovornice storilca, v kateri le ta zatrjuje, da storilec s tremi odločbami o prekršku (odločba z dne 12. 4. 2022 ter odločbi z dne 15. 9. 2022) ni bil seznanjen, ker mu jih delodajalec ni nikoli vročil, je sodišče prve stopnje pri pristojnih organih opravilo poizvedbe. Iz listin v spisu tako izhaja, da je bila trem navedenim odločbam o prekrških razveljavljena klavzula pravnomočnosti ter da ima storilec na dan 4. 10. 2023 v skupni evidenci kazenskih točk kot star voznik vpisanih 13 KT. Ob ugotovljenem pogojev za izdajo izpodbijanega sklepa ni, saj doseženih 13 KT v obdobju dveh let ne utemeljuje izrek prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja.

Zakonodajalec je z določbo četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 zasledoval cilj preprečitve veriženja odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar je dveletno obdobje določeno tudi zaradi uresničevanja načela sorazmernosti in enakosti pred zakonom, s čimer so storilci cestnoprometnih prekrškov v enakem položaju ne glede na dolžino preizkusne dobe, ki jo je določilo sodišče v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Zaradi učinka pravnomočnosti plačilnih nalogov se pritožbeno sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti le-teh.

Sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa storilca ni seznanilo z zgoraj navedenimi listinami, ki so podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa oziroma ga o tem zaslišalo na javnem sojenju, vendar to ne predstavlja kršitve pravice do poštenega sojenja iz 23. člena Ustave, niti kršitve določb postopka o prekršku, kot skuša prikazati pritožba. Na načelni ravni se je sicer strinjati, da načelo kontradiktornosti in pravica do poštenega postopka sodišču nalagata dolžnost, da stranko seznani s procesnim gradivom in ji omogoči, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve, vendar to velja predvsem v postopkih odločanja o obstoju pravic in dolžnosti oz. odgovornosti za storjeni prekršek, medtem ko je v predmetnih postopkih za izvršitev odločb, s katerimi je že vsebinsko odločeno o pravici ali obveznosti, načelo kontradiktornosti okrnjeno in se lahko zagotavlja šele naknadno v pritožbenem postopku.

Kot je bilo predhodno obrazloženo, pa iz uradno vodene evidence kazenskih točk pri MPRS, na kateri je prvo sodišče gradilo svojo odločitev, jasno in nesporno izhaja, da je storilec na dan 16. 4. 2022 presegel 18 KT, saj ima sedaj v tej evidenci vpisanih 19 KT.

Na podlagi obstoječega obvestila Ministrstva za pravosodje, z dne 18. 1. 2022, zato ni mogoče odločati o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu kot vozniku začetniku, saj mu s tem ni zagotovljeno načelo enakega varstva pravic skladno z 22. členom Ustave Republike Slovenije, ker časovno nepravilno zaporedje vpisov pravnomočno pridobljenih kazenskih točk v kazensko evidenco storilca spravlja v neenak položaj.

Ob pravilnih ugotovitvah, da je storilec predlog za odložitev izvršitve vložil prepozno, ni mogoče slediti njegovemu pritožbenemu predlogu, da bi sodišče kljub zamudi roka njegov predlog vsebinsko preučilo.

Za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilka pojasnjuje, da je prekoračila hitrost vožnje zaradi napak v delovanju avtomobila, ki ga je vozila prvič, saj je avto med vožnjo začel izgubljati moč in je v strahu, da bi obstali, pritisnila na plin, avto pa je poskočil in pospešil tako, da je prekoračila dovoljeno hitrost vožnje v naselju.

Res je sicer, da predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče vložiti oz. obravnavati pred pravnomočnostjo sklepa o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vendar je postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja poseben postopek za izrek prekrškovne sankcije oz. ukrepa, ki ga predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1 in se konča s pravnomočnostjo sklepa o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Postopek v zvezi s predlogom za odložitev izvršitve tega ukrepa pa je (kot izhaja že iz samega poimenovanja odložitev izvršitve) postopek v zvezi z izvrševanjem že pravnomočno izrečenega ukrepa.

Ob pravilnih ugotovitvah, da so storilčeve vloge, ki po vsebini predstavljajo predloge za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vložene po izteku roka iz drugega odstavka 202. d člena ZP-1, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju teh vlog kot prepoznih, pravilna in zakonita.

Sodišče prve stopnje je v okviru predmetnega postopka po prejemu obvestila ministrstva, da je storilec dosegel in presegel 18 kazenskih točk, podatke v evidenci preverilo s pribavo plačilnih nalogov in sodbe o prekršku, ki so opremljeni s potrdili o pravnomočnosti in izvršljivosti. Tako so pritožbeni očitki o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, neutemeljeni.

Globe, ki jih v postopku o prekršku izrekajo prekrškovni organi in sodišča, izvršuje pristojni davčni organ na podlagi 212. člena ZDavP-2 in 202. člena ZP-1. Na podlagi določbe 101. člena ZDavP-2 lahko davčni organ v davčnih zadevah sicer dovoli odlog, odpis ali obročno plačilo plačila davčnega dolga, vendar pa se ta določba ne uporablja v zadevah, kjer davčni organ opravlja le izvršbo, ne vodi pa knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri teh obveznosti, torej tudi v primeru izterjave glob, izrečenih v prekrškovnem postopku (drugi odstavek 110. člena ZDavP-2). ZP-1 je del prava o prekrških in zato poleg kazenskega prava del kaznovalnega prava pravnega sistema Republike Slovenije v širšem pomenu. O prekrških in sankcijah za te prekrške ter pogojih za izvršitev teh sankcij, torej tudi za plačilo glob, se zato odloča le v postopku o prekršku. Davčni organ je pristojen zgolj za izterjavo globe, ki je zavezanec ni plačal v roku, ne pa za odpis, delni odpis ali obročno plačevanje take sankcije. Določbe ZDavP-2 o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem odplačevanju davka v primerih ogroženosti preživljanja se zato pri izterjavi glob in stroškov postopka za prekrške ne uporabljajo.