139. člen ZIKS-1

V zvezi s pritožbenimi navedbami glede uporabe določb ZIKS-1 v predmetnem postopku pritožbeno sodišče poudarja, da za izvršitev stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja smiselno uporabljajo določb 124. člena tega zakona. Smiselna uporaba ne pomeni dobesedne uporabe in tako storilec zaman pričakuje, da bi bil pogoj za izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pravnomočna obsodilna sodba izdana v kazenskem postopku.

Stroški, ki nastanejo v zvezi z vpisi v evidenco vozniških dovoljenj po uradni dolžnosti, so tudi po presoji sodišča stroški (zaradi) upravnega postopka. Stroški zaradi napake upravnega organa, ki je nastala v postopku in ki bi tožniku (lahko) bila v škodo, ne morejo bremeniti tožnika.

Sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se izvrši z vpisom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v evidenco izdanih vozniških dovoljenj trideseti dan po pravnomočnosti odločbe oziroma trideseti dan po vročitvi pravnomočne odločbe, s katero je bila sankcija izrečena, storilcu. Kljub pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je tako vozniško dovoljenje veljavno vse do izvršitve te sankcije.

Kljub pravnomočnosti sklepa, s katerim sodišče storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega števila kazenskih točk, je vozniško dovoljenje veljavno vse do izvršitve tega ukrepa. Ker pa se s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izvršitev tega ukrepa odloži, je potrebno za odločitev o izreku kazenskih točk za storjeni prekršek ugotoviti tudi, ali je morda bila storilcu izvršitev pravnomočno izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odložena.

Enajsti odstavek 50. člena ZVoz se nanaša na tiste voznike, ki vozijo vozilo v času, ko novega vozniškega dovoljenja ne morejo pridobiti. Storilce, ki vozijo vozilo brez veljavnega vozniškega dovoljenja po poteku tega roka (ko ovir za pridobitev novega vozniškega dovoljenja ni več), pa je treba obravnavati po osmem odstavku 50. člena ZVoz. Ti storilci so torej izenačeni s tistimi, ki vozniškega dovoljenja niso nikdar pridobili.

Iz besedila določila 3. odstavka 293. člena ZUP izhaja, da o predlogu za odlog izvršbe upravni organ odloča na podlagi prostega preudarka v skladu s pooblastilom zakonodajalca za diskrecijsko odločanje, ki je izraženo z besedno zvezo “se lahko izjemoma odloži“. V obravnavanem primeru pa je bilo o navedeni sankciji formalno že pravnomočno odločeno.

V skladu z določbami ZUP je vročitev sodbe sodišča druge stopnje veljala za opravljeno z dnem 17. 2. 2010, ko je tudi začel teči tridesetdnevni rok za izvršitev odločbe, ki je tako postala izvršljiva 19. 3. 2010, kot je pravilno navedeno v odredbi sodišča prve stopnje upravni enoti za vpis prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, priloženi prepisu pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje. Tako opremljena odločba sodišča je izvršilni naslov, na podlagi katerega se izvede postopek za izvršitev izrečenih sankcij, ki se sicer v zadevah prekrškov izvršujejo po različnih organih in predpisih (glej 202. člen ZP-1). Potrdilo o izvršljivosti je procesna predpostavka za začetek postopka za izvršitev izrečene sankcije za prekršek, za katerega izdajo je pristojen organ, ki je odločbo izdal, v obravnavanem primeru torej sodišče, pri čemer v primeru izvrševanja sankcij, ki jih sodišče izreče v kazenskem postopku, ZKP v 133. členu izrecno določa, da v primeru, če nastopi dvom o dovoljenosti izvršitve sodne odločbe, o tem odloči predsednik senata sodišča, ki je sodilo na prvi stopnji, s posebnim sklepom, pritožba pa ne zadrži izvršitve sklepa, razen če sodišče odloči drugače. Tudi v s