UPRS sodba I U 1091/2010

Tožba se zavrne.

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči ob sklicevanju na določila 2., 31., 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/01 in nadaljnji) v zvezi s 1. odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in nadaljnji). V obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 3. 5. 2007 vložil nepopolno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po določbi 1. odstavka 32. člena ZBPP se prošnja za brezplačno pravno pomoč vloži pisno na predpisanem obrazcu, ki mu morajo biti priložene tiste listine, ki dokazujejo obstoj pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jih ne pridobiva pristojni organ po uradni dolžnosti v skladu z 20. in 33. členom ZBPP. Dalje tožena stranka v obrazložitvi navaja, da je bil tožnik s pisnim pozivom z dne 10. 8. 2007 pozvan, da v roku 15 dni od prejema poziva svojo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) dopolni s podatki in listinami, ki jih v nadaljevanju podrobno navaja. Navedeni poziv je bil tožniku vročen z nabitjem na sodno desko po določilih 96. člena ZUP, ker se je sodno pismo vrnilo z navedbo „preseljen“, tako da se šteje, da je bila osebna vročitev tožniku opravljena dne 5. 10. 2007, vendar prošnje ni dopolnil niti v roku 15 dni niti kasneje. Na podlagi navedenega tožena stranka ugotavlja, da je prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči nepopolna in kot taka nesposobna za obravnavanje, zato jo je skladno s 1. točko 2. odstavka 37. člena ZBPP v zvezi z 2. odstavkom 67. člena ZUP zavrgla.

Tožnik v tožbi navaja, da za brezplačno pravno pomoč sploh ne bi zaprosil, če bi imel zadostna sredstva, vendar jih nima, ker je prejemnik invalidske pokojnine v višini 288,00 EUR. Zato nima niti sredstev za plačilo poštnine, preživlja pa se s pomočjo svojih otrok in dobrodelnih organizacij. Poleg tega pa navaja, da niti ne ve, za kaj sploh gre v zadevi št. Bpp 678/2007 oziroma K 235/2005 zaradi časovne oddaljenosti in bolezni. Če je storil kaj narobe, to obžaluje, zagovarjati pa se zaradi bolezni niti ne more, prav tako ne more potovati, zato meni, da naj sojenje poteka ob njegovi nenavzočnosti.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo, ki ga je po pozivu sodišča predložila v skladu z določilom 2. in 3. odstavka 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji), v celoti prereka vse tožbene navedbe in navaja, da vztraja pri odločitvi in razlogih, kot izhajajo iz izpodbijanega sklepa, s katerim je bila prošnja tožnika za dodelitev BPP zavržena, kar pomeni, da se o njej vsebinsko sploh ni odločalo. Zato lahko tožnik prošnjo v zvezi s predmetno zadevo znova vloži in ji priloži ustrezna dokazila, saj se postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči ne vodi po uradni dolžnosti, temveč le na zahtevo stranke, ki mora izkazati izpolnjevanje pogojev za odobritev brezplačne pravne pomoči, saj je na njeni strani dokazno breme. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavni zadevi je predmet spora uvodoma navedeni sklep, s katerim je tožena stranka zavrgla tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč na podlagi 1. točke 2. odstavka 37. člena ZBPP v zvezi z 2. odstavkom 67. člena ZUP. Ker mora prosilec za brezplačno pravno pomoč za njeno dodelitev izpolnjevati tako dohodkovne kot tudi premoženjske oziroma finančne pogoje, prav tako pa tudi vsebinske pogoje glede zadeve, v zvezi s katero uveljavlja odobritev brezplačne pravne pomoči, mora prošnjo v skladu z določbo 1. odstavka 32. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložiti pisno na predpisanem obrazcu. Organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi izjave, ki jo mora prosilec lastnoročno podpisati pod kazensko in materialno odgovornostjo, sam ugotavlja zgolj podatke o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov v skladu z 2. odstavkom 20. člena ZBPP tako, da po uradni dolžnosti pridobi podatke iz uradnih evidenc. Vendar pa mora biti vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, zlasti mora prosilec jasno navesti, za katero zadevo želi brezplačno pravno pomoč, poleg tega pa mora vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon (1. in 2. odstavek 66. člena ZUP v zvezi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP). Po določbi 3. odstavka 32. člena ZBPP mora prošnja vsebovati taksativno določene podatke, navedene v 1. do 7. alinei 3. odstavka 32. člena ZBPP.

Glede na opisano zakonsko ureditev je tožena stranka po presoji sodišča ravnala pravilno in zakonito, ko je tožniku s pozivom z dne 10. 8. 2007, ki je, kot izhaja iz podatkov v listinah predloženega upravnega spisa bil tožniku osebno vročen dne 5. 10. 2007, pravilno naložila, da bi moral v določenem roku dostaviti dokazila o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči v zvezi z zadevo, za katero prosi brezplačno pravno pomoč. Ta dokazila oziroma manjkajoča dejstva je tudi jasno opredelila in tožnika opozorila na posledice, če dokazil in dopolnitev ne bo predložil v postavljenem roku. Iz podatkov v listinah predloženega upravnega spisa izhaja, da tožnik zahtevanih podatkov oziroma dokazil ni dostavil toženi stranki v postavljenem roku, niti ne kasneje, vse do izdaje izpodbijanega sklepa. Tožena stranka je tožnika v pozivu za dopolnitev prošnje za dodelitev BPP, kot izhaja iz njenega poziva z dne 10. 8. 2007, dodatno tudi poučila, da, v kolikor tožnik ne bo ravnal v skladu s pozivom tožene stranke, bo le-ta njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgla. Iz podatkov spisa ne izhaja, tožnik pa tega tudi ne zatrjuje, da bi svojo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči dopolnil s podatki, ki jih je tožena stranka v navedenem pozivu z dne 10. 8. 2007 zahtevala, zato sodišče to dejstvo šteje kot nesporno. Sodišče tudi ugotavlja, da je tožena stranka v svojem pozivu jasno, določno in natančno navedla, katere podatke potrebuje za meritorno odločanje o tožnikovi prošnji, tožnik pa v upravnem postopku tudi ni uveljavljal, da zahtevanih podatkov iz določenih objektivnih razlogov ne more predložiti, niti ni zaprosil za podaljšanje roka za predložitev zahtevanih podatkov, vročanje poziva za dopolnitev vloge pa je bilo v skladu z ZUP. Tožena stranka je glede na navedeno po presoji sodišča pravilno odločila, ko je prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgla.

Tožbene navedbe na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati, saj se ne nanašajo na pravno in dejansko podlago izpodbijanega sklepa. Glede na navedeno je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, zato je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.