VSRS Sodba X Ips 88/2005

Revizija se zavrne.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 22. 10. 2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnikov zoper sklep urbanističnega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor z dne 24. 9. 2002, s katerim je ta zavrgel pritožbo tožnikov zoper sklep o dovolitvi izvršbe z dne 4. 9. 2002, v zadevi A.A., ki mu je inšpektor naložil odstranitev nedovoljenega posega v prostor na zemljišču s parc. št. ... k.o. ... in vzpostavitev v prejšnje stanje, ker tožnika nista bila stranki inšpekcijskega postopka.

2V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je bil inšpekcijski ukrep naložen investitorju A.A., zato je pravno irelevantno sklicevanje tožnikov na sporno lastništvo parcele št. ... k.o. ..., ki ga sicer dokazujeta z izpiskom iz zemljiške knjige. Tožnika svoj interes za sodelovanje v postopku izkazujeta s tem, da naj bi jima na zemljišču nastala škoda z izvršilnimi dejanji, vendar ne navedeta, kakšna škoda naj bi jima nastala, niti ne ponudita dokazov. Tožnika pa tudi, če bi bila udeležena kot stranki postopka, ukrepov, ki jih je odredil prvostopenjski upravni organ na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor – ZUN, ne bi mogla preprečiti.

3Zoper izpodbijano sodbo tožnika vlagata revizijo, prej pritožbo, iz vseh razlogov po prvem odstavku 72. člena ZUS in Vrhovnemu sodišči predlagata, da izpodbijano sodbo razveljavi. V reviziji navajata, da sta v upravnem postopku predložila različna strokovna mnenja glede škode, ki bo z nestrokovno rušitvijo objekta nastala njunemu gozdu.

4Tožena stranka na revizijo, prej pritožbo, ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je opravljena tudi sodna presoja revizije v obravnavani zadevi.

8Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje v zvezi z zavrženjem pritožbe tožnikov zoper sklep o dovolitvi izvršbe, izdan tretji osebi, pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge. Po določbi prvega odstavka 73. člena v času odločanja upravnega organa veljavnega ZUN v primeru, če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. V obravnavani zadevi pa je bil nesporni investitor gradnje tretja oseba, zato tožnika glede na citirano določbo ZUN nista bila stranki inšpekcijskega postopka. Z inšpekcijskim ukrepom se je odločalo o pravicah, dolžnostih in pravnih koristih investitorja kot nadzorovane osebe, zato sklicevanje tožnikov na lastništvo spornega zemljišča ni imelo vpliva na drugačno odločitev. Odstranitev nedovoljenega posega v prostor pomeni vzpostavitev stanja, ki je bilo pred posegom v prostor, zato iz tega razloga ni pričakovati, da bi imel tak poseg za posledico povzročitev škode tožnikoma. Tožnika tako nista izkazala, da bi bilo z obravnavano izvršbo poseženo v katero od njunih pravic oziroma pravnih koristi, zato ni bilo pogojev za njuno vključitev v postopek izvršbe, ki teče proti tretji osebi (drugi odstavek 292. člena ZUP). Zato revizijski ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča.

9Posledično tudi ni upošteven revizijski ugovor, ki se nanaša na različna strokovna mnenja o možnem nastanku škode ob odstranitvi objekta, saj gre za nedovoljeno revizijsko novoto, ki se ne nanaša na bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (87. člen ZUS-1).

10Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 92. člena ZUS-1 zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.