VSRS Sklep X Ips 340/2007

Revizija se zavrže.

1Zoper pravnomočno sodbo sta tožnika dne 18. 1. 2007 po odvetnici skladno s pravnim poukom v sodbi vložila pritožbo, po pozivu sodišča pa sporočila, naj se v primeru uporabe novega ZUS-1 pritožba šteje za revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta z obstojem pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

2Revizija ni dovoljena.

3Glede na določbe 107. člena ZUS-1, ki je začel veljati 1. 1. 2007, vloge tožeče stranke, upoštevaje 73. člen ZUS-1, ki določa, da je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1, ni mogoče šteti kot pritožbo, saj ne izpolnjuje pogojev pogojev za pritožbo po ZUS-1. Glede na to Vrhovno sodišče vlogo tožeče stranke obravnava kot revizijo, sodba sodišča prve stopnje pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007.

4Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 465-03-63/2005 z dne 14. 6. 2006, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnikov zoper 2. točko odločbe Upravne enote Cerknica z dne 17. 6. 2005. Prvostopni upravni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki odobril pravni posel s sodno poravnavo, sklenjeno med tam navedenimi strankami, v delu, ki se nanaša na nepremičnine parc. št. 15, 16 in 17, vse k.o..., v 2. točki izreka pa je odločil, da se pravni posel s prej navedeno sodno poravnavo, v delu, ki se nanaša na zemljišče parc. št. 20, k.o...., ne odobri.

5Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že večkrat, na primer v sklepu Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 in v odločbi Up-1186/08-15 z dne 23. 4. 2009 ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6Revizija je skladno z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, kar zatrjujeta revidenta, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve.

7Pomembno pravno vprašanje je po zatrjevanju revidentov razlaga 22. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev – ZDKG oziroma podrobneje: vprašanje, ali gozd spada med neobdelovalna kmetijska zemljišča po 22. členu ZDKG. Uvrstitev posameznih vrst zemljišč v katastrske kulture ureja Pravilnik za katastrsko klasifikacijo zemljišč in o uvrstitvi zemljišč med gozdove obstaja obširna sodna praksa. Pri tem pa v obravnavni zadevi odločitev tudi ni odvisna od tega, ali gozd spada med neobdelovalna kmetijska zemljišča, temveč od dejstva, da kriteriji iz tretjega odstavka 22. člena ZDKG niso upoštevni tudi za gozd. Tako izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi, odstopa od sodne prakse pa revidenta nista zatrjevala, zato revizija iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

8Revidenta uveljavljata tudi obstoj pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zatrjujeta, da zaradi neodobritve pravnega posla v delu, ki se nanaša na obravnavano parcelo parc. št. 20 k.o..., sodna poravnava ne bo veljavna, čeprav so stranke z njo razrešile vsa sporna vprašanja, in sicer tako iz naslova bivanja tožnikov v stanovanjski stavbi na naslovu ..., kot iz naslova njunega nujnega deleža po mami. S takšnimi navedbami pa, upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu, nista niti obrazložila in tudi ne izkazala posledic, ki zanju lahko nastopijo ob morebitni neveljavnosti sklenjene sodne poravnave, da bi jih sodišče lahko preizkusilo. Pri tem pa Vrhovno sodišče še dodaja, da gre pri sklenitvi sodne poravnave, katere predmet so nepremičnine iz Zakona o kmetijskih zemljiščih – ZKZ za pravni posel, ki ga mora naknadno odobriti upravna enota (19. člen ZKZ), to pa pomeni, da stranke sicer lahko odobritev upravne enote pričakujejo, ne morejo pa biti prepričane, da bo do odobritve tudi prišlo. Revizija zato tudi iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

9Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.