22. člen ZDKG

Zapuščinsko sodišče je vezano na uradni status nepremičnin; za ugotovitev oz. podelitev statusa zaščitene kmetije sâmo ni pristojno, ampak je to stvar ustreznega upravnega postopka.

Pri predmetni izročitvi dednega odpravka gre za promet s kmetijskimi zemljišči (oziroma gozdovi, kmetijami), ki mora biti obravnavan po določbah ZKZ, in torej za pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom med živimi (17. člen ZKZ). Tožnika zmotno menita, da bi organ pri odločanju moral upoštevati stanje ob vložitvi vloge za odobritev pravnega posla. Podlago za tako presojo predstavlja določba 5. člena ZDKG-A. Da bi se ne upošteval dejanski status kmetije v času odločanja, tudi ne izhaja iz 18. člena ZKZ. V zadevah pridobitve lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih (gozdovih, kmetijah) s pravnimi posli med živimi po določbah III. poglavja ZKZ se po izrecnem napotilu v četrti alineji 18. člena ZKZ po analogiji uporabljajo določbe 22. člena ZDKG. Ker je analogija utemeljena na skupnih bistvenih lastnostih primerov, to pomeni, da je treba glede na ureditev primera dopustnega oporočnega razpolaganja z zaščiteno kmetijo (da posamezno volilo ne sme preseči 2 %, vsa volila skupaj v oporoki pa ne 10 % skupnih kmetijskih površin), da bi bila primera enako pravno vrednotena, za pravne posle med živimi razlagati določbo tako, da pri posameznem pravnem poslu odsvojitev

Obravnavana zemljišča predstavljajo skupaj več kot 2% skupnih kmetijskih površin zaščitene kmetije, za kar zakon šteje, da bi bila s takim predmetom volila prizadeta gospodarska sposobnost zaščitene kmetije. Tožnica ugovarja, da je 22. člen ZDKG jasen glede fikcije o potencialni prizadetosti gospodarske sposobnosti zaščitene kmetije – z odtujitvijo več kot 10 % površine zaščitene kmetije (glede na seštevek površinskega obsega vseh volil) in ne z odtujitvijo več kot 2 % (kot lahko površinsko znaša posamezno volilo). Toda glede na zadevo (oziroma vlogo), o kateri se v tem postopku odloča, ko gre zgolj za preveritev, ali so za izdajo potrdila po drugem odstavku 19. člena ZKZ v zvezi z 18. členom ZKZ izpolnjeni pogoji ali ne, to vprašanje ni predmet obravnave, je pa organ, ob ugotovitvi, da znaša površina po sklenjenem dednem dogovoru več kot 2 % površine, pravilno ugotovil, da za pozitivno rešitev tožničine vloge pogoji niso izpolnjeni. Če bi organ upošteval zakonsko fikcijo 10 %, bi pa to lahko pomenilo neizpolnitev volil drugih morebitnih upravičenih oseb - volilojemnikov in s tem njihovo prikrajšanje v zapuščinskem postopku.

Sodišče je določilo višino zakonitega deleža na denarnih sredstvih v bankah in na ZPIZ, ki znaša za vsakega od dedičev 1/5. Pojasniti je, da kakršnekoli odredbe oziroma naročila bankam, da dedičem izplačajo deležu ustrezne vsote, v sklepu ni, ker to ni potrebno. Denarna sredstva bodo izplačana na podlagi izpodbijanega sklepa.

Že namenska raba v lokacijski informaciji, da se parcela nahaja v območju površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti – območje za gradnjo eno ali dvostanovanjskih hiš – prostostoječa zazidava, kakor tudi njena lega, bi lahko odprla vprašanje o tem, ali je to parcelo mogoče obravnavati kot del gospodarske celote oziroma koliko je ta parcela sploh pomembna za gospodarsko celoto kmetije in ali bi njena izločitev iz zaščitene kmetije znatno prizadela njeno gospodarsko sposobnost. To pa so tista dejstva, ki so glede na določbe 3. in 22. člena ZDKG relevantna za oceno, ali še obstojajo pogoji za določitev zaščitene kmetije oziroma preveritev izpolnjevanja teh pogojev oziroma ali je parcela sedaj takšna, da bi te določbe omogočale njeno izločitev iz sestava zaščitene kmetije, zlasti (še) ob upoštevanju tretjega odstavka 15. člena ZDKG, ki primeroma opredeljuje nepomembna zemljišča za zaščiteno kmetijo. Teh dejstev, ki so odločilna glede na materialnopravno podlago, prvostopenjski organ ni ugotavljal, kar pomeni, da dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, v posledici pa v obrazložitvi tudi ni navedel vseh razlogov za svojo odločitev.

Pri uveljavljanju ničnosti pozneje sklenjene kupoprodajne pogodbe zaradi nemoralnosti se ni mogoče sklicevati na pred sklenjeno nično kupoprodajno pogodbo za isto nepremičnino, saj zaradi ničnosti prej sklenjene pogodbe ni bilo pravnih ovir, ki bi omejevale pravico razpolaganja z nepremičnino. Ob tem postane pravno nepomembna tudi dobrovernost oziroma nedobrovernost pogodbenih strank pozneje sklenjene kupoprodajne pogodbe. Tudi če bi pogodbeni stranki pozneje sklenjene kupoprodajne pogodbe vedeli za obstoj nične kupoprodajne pogodbe, bi bilo od povprečno skrbnega človeka preveč pričakovati, da bi se ukvarjal s pravnim vprašanjem konvalidacije te pogodbe.

Kasneje, po dani ponudbi, nastala pravna dejstva (odločba in vpis zaznambe) ne pomenijo, da se pri odločanju o statusu zaščitene kmetije ne upoštevajo, kajti odločba, izdana po prvem odstavku 4. člena ZDKG, ima deklarativni (ugotovitveni) značaj in samo ugotavlja pravno posledico, ki sledi iz zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje. Deklarativna odločba pa pravno učinkuje od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek pravnega stanja, v primeru ugotavljanja pravnega stanja – statusa kmetije - je to od časa nastanka lastninskega in katastrskega stanja, ki ga je pri izdaji odločbe treba upoštevati. Tožeča stranka ni izkazala statusa kmetijske organizacije, izkazati bi namreč morala izpolnjevanje pogoja za leto 2005, ko je sprejela ponudbo. Zemljišča, ki so po katastrski kulturi sadovnjak, štejejo za kmetijska obdelovalna zemljišča, za katera po določilu 22. člena ZDKG velja prepoved odtujitve.

Ker so tožniki zgolj pavšalno zatrjevali, da kmetijska zemljišča zaradi bližine skladiščnih prostorov niso primerna za kmetijsko pridelavo, je pravilen zaključek upravnega organa, da bi bila z izločitvijo zemljišč iz zaščitene kmetije gospodarska sposobnost kmetije znatno prizadeta.

Gre za zahtevek za preveritev pogojev za zaščito kmetije – tudi presoja pogojev glede ene parcele se opravi glede celotne gospodarske enote, ki predstavlja zaščiteno kmetijo.

Pravno vprašanje, ki se ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 mora revident izkazati, sicer revizija ni dovoljena.

Pri presojanju zakonskega pogoja iz 22. člena ZDKG, to je pogoja, ali posamezno naklonilo presega 2 % kmetijskih površin, je upravni organ nepravilno upošteval le kmetijska zemljišča, ne pa tudi gozdov, ki so prav tako del zaščitene kmetije, v katero sodi predmetno zemljišče.

Kmetijsko zemljišč iz sestava zaščitene kmetije se lahko proda le, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji, kar ugotavlja v upravnem postopku odobritve pravnega posla upravna enota.

V konkurenci dokazil, lokacijske informacije in odločbe katastra, ki izkazuje vrsto rabe, se je organ dolžan opreti na odločbo katastra, ki vodi uradno evidenco o dejanski vrsti rabe.

S pogodbo o izročitvi premoženja (106. člen ZD) ni mogoče razpolagati s kmetijami v nasprotju z določbami ZDKG. Zaščitena kmetija se ne sme deliti po fizičnih delih (21. člen ZDKG). Kot volilo (22. člen ZDKG) se lahko nakloni del zapuščine, če se s tem znatno ne prizadene gospodarske sposobnosti zaščitene kmetije. Če gre za obdelovalno površino se po zakonu šteje, da je s tem gospodarska sposobnost zaščitene kmetije prizadeta. Ni mogoče zahtevati realizacijo izročilne pogodbe, ki je sestavljena v nasprotju z določbami ZDKG, ko je izročevalka z volilom naklonila del zaščitene kmetije-obdelovalno zemljišče. Takšna določba je, upoštevaje 1. odst. 103. člen ZOR in 105. člen ZOR, nična in s tem njena realizacija nemogoča.