VSRS Sklep Cp 6/2000

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Okrožno sodišče v Krškem je s sklepom opr. št. Rp 5/98 z dne 27.9.1999 priznalo sodbo Občinskega sodišča v Kraljevu opr. št. P 327/96 z dne 2.9.1996, s katero je bila razvezana zakonska zveza M. M. in T. M., sinova U. in S. pa sta bila dodeljena v varstvo, vzgojo in preživljanje očetu M. M. Materi T. M. je bilo naloženo plačevanje preživnine po 20% njene plače za vsakega od sinov.

Isto sodišče je s sklepom z dne 14.1.2000 zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke.

Zoper ta sklep vlaga nasprotna udeleženka pritožbo. Uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta sinova U. in S. slovenska državljana s stalnim prebivališčem v Artičah. Predlagatelj je zlorabil dovoljenje za obisk sinov in ju brez vednosti nasprotne udeleženke odpeljal v Srbijo. Nadalje navaja, da se razprave v Kraljevu ni mogla udeležiti zaradi razmer, ki so tedaj vladale v Srbiji. Odvetnica J. M. je imela pooblastilo za zastopanje samo glede razveze, ne pa tudi glede preživnine in dodelitve otrok. Sodba je bila izdana na podlagi izostanka nasprotne udeleženke, kar je v nasprotju s 73. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Sodba je bila izdana v Kraljevu, sporno pa je, ali je to v Srbiji ali Zvezni republiki Jugoslaviji; vsekakor gre za državo, ki po mednarodnem pravu ne obstaja. Določitev preživnine v odstotkih plače je v nasprotju s sodno prakso in 79. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Predlaga, da Vrhovno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in zavrne predlagateljevo zahtevo, da se prizna tuja sodba.

Predlagatelj v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe in predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbo zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Zvezna republika Jugoslavija kot država dejansko obstaja, čeprav z Republiko Slovenijo nima urejenega diplomatskega priznanja.

Diplomatsko priznanje druge države ni vedno pogoj za to, da bi se sodne odločbe te države obravnavale enako, kot sodne odločbe diplomatsko priznanih držav. Pravni položaj subjektov zasebnega prava ne more biti vselej odvisen od diplomatskega priznanja države, zlasti ne, ko sodišče ali drug pristojen organ te države odloča o osebnem statusu in družinskih razmerjih. Zato ima sodba, ki jo je izdalo sodišče v Zvezni republiki Jugoslaviji, lahko pravne učinke tudi v Republiki Sloveniji, če jo v skladu z Zakonom o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) prizna sodišče Republike Slovenije (94. člen ZMZPP). V postopku za priznanje tuje sodbe mora sodišče upoštevati določbe navedenega zakona, pri čemer pravno ali diplomatsko priznanje tuje države, katere sodba je predmet priznanja, ni pogoj za priznanje. Treba pa je razlikovati dejansko obstoječo, čeprav diplomatsko nepriznano državo, od raznih nelegalno nastalih državnih tvorb, ki tudi v dejanskem pogledu ne izpolnjujejo pogojev, da bi jih mednarodno pravo priznalo kot države. To ne velja za Zvezno republiko Jugoslavijo, ki dejansko obstaja kot država.

Toda po podatkih spisa obstajajo druge ovire za priznanje obravnavane sodbe. Po prvem odstavku 97. člena ZMZPP se tuja sodna odločba ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije. Po drugem odstavku 68. člena ZMZPP je v razveznih zadevah, če je toženec slovenski državljan in ima v Republiki Sloveniji stalno prebivališče, izključno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji. Po podatkih spisa je mogoče sklepati, da ima nasprotna udeleženka stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in da je slovenska državljanka. Če je tako in če nasprotna udeleženka nasprotuje priznanju sodbe tudi v izreku o razvezi (drugi odstavek 97. člena ZMZPP ter 406. člen ZPP/99), je podan razlog za zavrnitev priznanja sodbe po prvem odstavku 97. člena ZMZPP.

Potrdili o slovenskem državljanstvu, ki vsebujeta tudi podatek o stalnem prebivališču U. in S. M., dokazujeta obstoj okoliščin iz drugega odstavka 73. člena ZMZPP, po katerem je v sporih o varstvu in vzgoji otrok izključno pristojno sodišče v Republiki Sloveniji, če sta toženec in otrok slovenska državljana in imata oba stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Če bo tudi za nasprotno udeleženko, ki ima v sodbi, katere priznanje je predmet tega postopka, položaj toženke, ugotovljeno glede državljanstva in kraja stalnega prebivališča enako kot za sinova, bo tudi za ta del sodbe, ki se po drugem odstavku 406. člena ZPP/99 nanaša na spor iz razmerja med starši in otroki, ne pa na zakonski spor, izkazana ovira za priznanje. Če te okoliščine v nadaljnjem postopku ne bodo potrjene, pa je za ta del sodbe pred odločitvijo o priznanju treba ugotoviti tudi obstoj vzajemnosti (prvi odstavek 101. člena ZMZPP), saj spor o varstvu in vzgoji otrok (drugi odstavek 406. člena ZPP/99) ni med izjemami, ki jih določa drugi odstavek 101. člena ZMZPP.

Dejstvo, da imata U. in S. M. tudi državljanstvo ZRJ, glede na izkazano slovensko državljanstvo ni pomembno.

Nasprotna udeleženka navaja še druge razloge za zavrnitev priznanja obravnavane sodbe. Vendar pa ti nadaljnji razlogi niso utemeljeni. Določitev preživnine v odstotkih od plače nasprotne udeleženke res ni v skladu sodno prakso, ni pa v nasprotju z javnim redom v Republiki Sloveniji (100. člen ZMZPP). Prilagojena je nestabilnim monetarnim razmeram v ZRJ, ni pa v nasprotju z 79. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Same višine preživnine pa v postopku za priznanje tuje sodbe ni mogoče preizkušati, ker ZMZPP uzakonja sistem omejenega preizkusa, po katerem se ugotavlja le, ali so bile pri izdaji obravnavane sodbe izpolnjene z zakonom določene predpostavke, vsebinsko pa le glede vprašanja, ali sodba nasprotuje pravnemu redu Republike Slovenije.

Nasprotna udeleženka je bila v postopku, v katerem je bila izdana obravnavana sodba, pravilno povabljena. Gotovo bi bila udeležba na obravnavi zvezana z velikimi težavami, ni pa bila nemogoča. S sojenjem v nenavzočnosti ji ni bila odvzeta možnost udeležbe v postopku, kar bi bil razlog za odklonitev priznanja (prvi odstavek 96. člena ZMZPP). Sodba je bila izrečena na podlagi izvedenega dokaznega postopka, zato ne gre za sodbo zaradi izostanka.

Podana sta pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja glede državljanstva nasprotne udeleženke, in zmotne uporabe materialnega prava zaradi neupoštevanja 97. člena ZMZPP v zvezi z 68. in 73. členom tega zakona. Za pravilno uporabo teh določb bo treba v nadaljnjem postopku izrečno ugotoviti stalno prebivališče in državljanstvo nasprotne udeleženke in njeno stališče do priznanja sodbe v delu, kjer je odločeno o razvezi zakonske zveze (tč.1.

sodbe).