VSRS Sklep II DoR 78/2026

Predlog se zavrne.

1Tožniki so dediči denacionalizacijskega upravičenca. Toženka je razpolagala z nepremičnino, ki je bila družbena lastnina. Dvakrat jo je prodala podjetju A.. Obe pogodbi sta bili kasneje ugotovljeni za nični, podjetje A. je v vmesnem času na nepremičnini postavilo objekt. Zaradi zgrajenega objekta je bil zahtevek tožnikov za denacionalizacijo v naravi zavrnjen. Tožniki so nato zahtevali odškodnino zaradi nemožnosti vrnitve nepremičnine v naravi: vrednost nepremičnine v naravi, zmanjšano za administrativno določeno odškodnino, ter nadomestilo po drugem odstavku 72. člena Zakona o denacionalizaciji, ki bi jim pripadalo, če bi jim bila nepremičnina vrnjena v naravi (za najemnino, ki bi jo prejeli, če bi na zemljišču postavili parkirišče in ga oddajali).

2Sodišče prve stopnje je prvi tožnici prisodilo 168.097,94 EUR, drugi tožnici 336.195,87 EUR, tretjemu tožniku 1.176.685,60 EUR, četrtemu tožniku 168.097,94 EUR in peti tožnici 168.097,94 EUR, vsem s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbene zahtevke zavrnilo.

3Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama obeh strank in zvišalo zneske prisojenih odškodnin (na 272.738,15 EUR, 545.476,31 EUR, 1.909.166,67 EUR, 272.738,15 EUR in 272.738,15 EUR). V preostalem ju je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo.

4Toženka je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

"1. Ali je sodišče v konkretnem primeru toženi stranki nedopustno odvzelo pravico preizkusiti pravilnost izvedenskega mnenja z drugim izvedencem (kršitev 254. člena ZPP) in s tem nedopustno poseglo v njeno pravico do izjave v postopku (absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP)?

2. Ali je materialnopravno pravilno stališče višjega sodišča, da je v demokratični družbi na področju upravnega prava (tj. graditve objektov) dopustno vse, kar ni izrecno prepovedano?

3. Ali je višje sodišče s svojo razlago preteklih prostorskih aktov pravilno uporabilo materialno pravo?

4. Ali je višje sodišče pravilno uporabilo materialno pravo z zaključkom, da so tožniki upravičeni do maksimalne (hipotetične) najemnine za parkirišče, kot jo je ocenila izvedenka gradbene stroke?"

5Predlog ni utemeljen.

6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).