VSM Sklep II Cp 52/2026

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu predlagatelja za sprejem denarja v sodni depozit (I. točka izreka). Skladno z II. točko izreka se v sodni depozit sprejme znesek v višini 150,00 EUR. Sodni depozit v višini 150,00 EUR mora predlagatelj predložiti na račun Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. ..., v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje (III. točka izreka). Znesek sodnega depozita ostane v hrambi, dokler nasprotni udeleženec ne predloži številke svojega transakcijskega računa oziroma sporoči, kam se mu naj sodni depozit nakaže ter izjavi, da sprejema deponirani znesek, najdlje pa za dobo petih let (IV. točka izreka). Če upravičenec depozita v roku 5 let od pravnomočnosti izpodbijanega sklepa ne prevzame ter če tega nazaj v omenjenem roku ne zahteva predlagatelj, sodišče izda sklep, da je pravica do deponiranega zneska zastarala in da denar pripada Republiki Sloveniji (V. točka izreka). Skladno s VI. točko izreka je stroške postopka dolžan kriti nasprotni udeleženec. Predlagatelju je dolžan povrniti stroške postopka v skupnem znesku 171,83 EUR v roku 15 dni od vročitve prvostopenjskega sklepa.

2Zoper takšno odločitev se pravočasno po pooblaščencu pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da ni imel možnosti, da odgovori na predlog predlagatelja, zaradi kršitve pravice do izjave pa je podana bistvena kršitev določb postopka. Izpostavlja, da je bila sporna prodajna pogodba sklenjena pred štirim leti, februarja 2022. Pogodbo je sestavil predlagatelj, ki mu je bilo v interesu, da kupi nepremičnino parc. št. 133/5 k.o. ... Račun, na katerega bi moral predlagatelj nakazati kupnino v višini 150,00 EUR, je zapisal sam predlagatelj. Slednji je sosed nasprotnega udeleženca, sporno nepremičnino pa je prevzel v posest in jo ogradil, kupnine pa kljub pozivom nasprotnega udeleženca nikoli ni plačal. Nasprotni udeleženec je prodajno pogodbo sklenil z namenom, da bi predlagatelj dopustil vožnjo po svojih parcelah in zagotovil elektriko za potrebe gradnje na nepremičninah nasprotnega udeleženca. Iz tega razloga je bila dogovorjena tudi tako nizka kupnina, rok za njeno plačilo pa je bil določen v marcu 2022. Pričakovanja nasprotnega udeleženca se niso uresničila, saj je predlagatelj ob gradnji nagajal in ni dopustil voženj preko njegovih nepremičnin. Hčerka nasprotnega udeleženca, ki je gradila, je zato morala urediti drugo pot do parcel v lasti nasprotnega udeleženca, kar je bistveno podražilo gradnjo. Že takrat je nasprotni udeleženec izjavil, da od prodajne pogodbe odstopa ter zahteval, da predlagatelj sporno parcelo vzpostavi v prvotno stanje in opusti posest na njej. Predlagatelj se je s tem strinjal, ograjo podrl, odstranil postavljene tlakovce na parceli in jo prepustil v posest nasprotnemu udeležencu. Slednji se je odločil, da parcelo podari svoji hčerki, saj jo slednja potrebuje za zaokrožitev njenih parcel. Tudi v odgovoru na predlagateljev poziv z dne 30. 7. 2025 je nasprotni udeleženec po pooblaščencu ponovno poudaril, da od prodajne pogodbe iz februarja 2022 nepreklicno odstopa. Glede na navedeno sodišču druge stopnje predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi, predlagatelju pa naloži plačilo stroškov predmetnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za njihovo plačilo dalje.

3Predlagatelj v pritožbenem odgovoru pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca v celoti prereka in se zavzema za zavrnitev pritožbe ter potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4Pritožba ni utemeljena.

5V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6Izhajajoč iz navedb v predlogu za sodni depozit sta predlagatelj kot kupec in nasprotni udeleženec kot prodajalec 12. 2. 2022 sklenila kupoprodajno pogodbo za nepremičnino parc. št. 133/5 k.o. ... za kupnino v višini 150,00 EUR (priloga A2). V tej pogodbi ni bil naveden transakcijski račun nasprotnega udeleženca, slednji pa se je kljub pozivom predlagatelja izmikal posredovanju svojega transakcijskega računa, overitvi podpisa na kupoprodajni pogodi ter izročitvi originalnega izvoda te pogodbe za potrebe vpisa lastništva v zemljiško knjigo, s čemer je prišel v dolžniško zamudo. Na osnovi navedenega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu predlagatelja za sprejem denarnega zneska v višini 150,00 EUR v sodni depozit.

7Sklep sodišča prve stopnje ter pred tem sodiščem izveden postopek nista obremenjena z nobeno od uradoma upoštevanih procesnih kršitev.

8Nasprotni udeleženec se sklicuje na bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zaradi kršitve pravice do izjave, vendar neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je o predlogu predlagatelja za sodni depozit z izpodbijanim sklepom sicer res odločilo, brez da bi nasprotnemu udeležencu predhodno vročilo predlog z namenom, da se o njem izjavi. Glede na dikcijo 211. člena ZNP-1¹ pa zaradi navedenega ni zašlo v že zgoraj navedeno procesno kršitev. Postopek sodnega depozita je namreč urejen tako, da je sprva enostranski, saj sodišče najprej odloči o predlaganem depozitu. Če in ko sodišče predlogu ugodi ter predlagatelj depozit tudi položi, povabi osebo, v korist katere je depozit položen, da se izjavi o depozitu. Takrat postane postopek dvostranski.² Povabilo k izjavi o sodnem depozitu v roku 15 dni bo nasprotni udeleženec prejel šele po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa (odredba na zadnji strani izpodbijanega sklepa, list. št. 5) in bo tako imel možnost, da pred sodiščem prve stopnje uveljavlja v predmetni pritožbi navedene okoliščine in stališča, s čemer bo zagotovljena kontradiktornost. Nasprotni udeleženec ima proti sklepu o dovolitvi sodnega depozita sicer pravico do pritožbe, vendar so njegove možnosti za uspeh majhne, saj njegovo nestrinjanje s sodnim depozitom ne more biti razlog, da sodišče sodnega depozita v primeru izpolnjenih pogojev zanj ne bi dovolilo. Kljub temu pa pritožba proti sklepu, s katerim sodišče dovoli sodni depozit, načeloma (v kolikor ne gre za izjemni primer po drugem odstavku 210. člena ZNP-1) zadrži izvršitev sklepa (1. odstavek 35. člena ZNP-1).³ V nadaljevanju postopka bo sodišče prve stopnje zato postopalo v odvisnosti od izjave nasprotnega udeleženca o položeni stvari, ki je lahko pozitivna ali negativna, vse v skladu z veljavno normativno ureditvijo po ZNP-1⁴ (drugi odstavek 211. člena ZNP-1⁵ oziroma 9. člen ZNP-1⁶).

9Glede na vse obrazloženo in ob tem, ko so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za sprejem predmetov v sodni depozit (207. in 208. člen ZNP-1, vse v zvezi s 302. do 310. členom OZ) in izpodbijani sklep ima zakonsko zahtevano vsebino (210. člen ZNP-1), je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10Ob smiselni uporabi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

¹ 211. člen ZNP-1: "(1) Kadar je sodni depozit položen v korist določene osebe, sodišče to osebo povabi, da se izjavi o sodnem depozitu, če drug zakon ne določa drugače. (2) V sklepu se navedejo tudi stroški, ki so nastali v zvezi s sodnim depozitom, in kdo jih je dolžan kriti."
² VSL sklep II Cp 1654/2022 z dne 18. 11. 2022
³ Matej Čujovič, Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, Založba WD, Maribor 2022, str. 656.
⁴ O tem podrobneje Matej Čujovič, Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, Založba WD, Maribor 2022, str. 657 in 658.
⁵ Drugi odstavek 211. člena ZNP-1: "Če pozvana oseba izjavi, da sprejme deponirani predmet, sodišče s sklepom odloči, da se ji predmet izroči."
⁶ 9. člen ZNP-1: "(1) Če sodišče prekine postopek, ker je sklenilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, napoti praviloma tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, da v določenem roku sproži pravdo ali upravni postopek, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja. (2) Če udeleženec, ki ga je sodišče napotilo na pravdo ali upravni postopek, ne sproži pravde ali upravnega postopka v določenem roku, sodišče samo odloči o predhodnem vprašanju oziroma odloči ne glede na zahtevke, glede katerih je udeleženca napotilo na pravdo ali upravni postopek."