VSK Sodba PRp 83/2017

I. Pritožba prekrškovnega organa se kot neutemeljena zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevi storilca I. S. za sodno varstvo ter je plačilni nalog prekrškovnega organa na podlagi tretjega in osmega odstavka 65. člena Zakona o prekrških (ZP-1) spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca iz razloga po 5. alineji 62.a člena ZP-1, v zvezi s 10. točko prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo, ker je izrek odločbe nerazumljiv. Odločilo je, da stroški postopka bremenijo proračun. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je prekrškovni organ izdal plačilni nalog v tujem jeziku, kar glede na določbo 62. člena Zakona o upravnem postopku pomeni kršitev glede uporabe jezika, posledično pa je podana tudi kršitev iz 5. alineje 62.a člena ZP-1 (nerazumljiv izrek odločbe) na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje odločilo kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.

2Proti taki sodbi je vložil pritožbo prekrškovni organ. Navaja, da sodbo izpodbija v celoti in iz razloga absolutne kršitve določb postopka. Pritrjuje, da je prekrškovni organ izdal plačilni nalog v tujem jeziku, vendar po njegovi oceni to ni razlog za zaustavitev postopka, saj je storilec priznal, da je storil očitan mu prekršek, pomanjkljivost, ki jo izpostavlja sodišče prve stopnje, pa bi moralo v skladu s 65. členom ZP-1 sanirati samo oziroma odločiti, da jo skladno s 63. členom ZP-1 sanira sam prekrškovni organ, saj po oceni prekrškovnega organa pomanjkljivost ni taka, da bi terjala ustavitev postopka.

3Pritožba prekrškovnega organa ni utemeljena.

4V obravnavani zadevi ne gre za pomanjkljivost, ki bi jo bilo mogoče sanirati kot to zmotno navaja pritožnik, saj ne gre za nobeno od kršitev iz devetega odstavka 65. člena ZP-1, ki bi jo lahko odpravilo sodišče prve stopnje samo, ravno tako sodišče prve stopnje ni pristojno, da zadevo vrne prekrškovnemu organu, da ravna po 63. členu ZP-1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre za nerazumljivo odločbo v celoti, zato je ravnalo pravilno, ko je na podlagi tretjega odstavka 65. člena ZP-1 odločilo tako kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.

5Odločba prekrškovnega organa je izdana v tujem jeziku (hrvaškem ali srbskem), kar je v nasprotju s prvim odstavkom 62. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki določa, da se upravni postopek vodi v slovenskem jeziku ter se v tem jeziku pišejo odločbe, sklepi, zapisniki, uradni zaznamki in druga pisanja ter se opravljajo vsa dejanja v postopku. Prekrškovni organ je to določbo kršil, s tem je kršil tudi 11. člen Ustave Republike Slovenije, ki predstavlja odraz državne suverenosti in narodne samobitnosti, zato plačilni nalog izdan v tujem jeziku ne more imeti nobenega učinka in se te kršitve ne da več sanirati. Storilčev zagovornik ima prav, ko v odgovoru na pritožbo navaja, da je imel prekrškovni organ v skladu s petim odstavkom 63. člena ZP-1 možnost, da izda novo (razumljivo) odločbo, vendar tega ni storil, zato pritožbene navedbe v tej smeri niso upoštevne.

6Ker v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni bila zagrešena nobena od kršitev, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1), je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.